Slovenija polzi po lestvici navzdol, vedno več je namreč revnih otrok

Tudi v Sloveniji število revnih otrok narašča. Kot poroča dobrodelna organizacija UNICEF, je kar 8,3 odstotka otrok prikrajšanih za dve ali več osnovnih dobrin. To nas postavlja ob bok Češke, Cipra in Španije. Vendar podrobnejši pogled v posamezne skupine posebej ranljivih otrok pokaže, da je razlika precejšnja, saj je prikrajšanih 17,3 odstotka otrok iz enostarševskih družin, 32,9 odstotka otrok staršev z nižjo izobrazbo in kar 43,6 odstotka otrok iz družin, v katerih je eden ali sta celo oba starša brezposelna. UNICEF-ova mednarodna primerjava kaže, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah, pri čemer so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge.

Kaj kaže statistika?

V letu 2011 je bilo v Sloveniji po statističnih podatkih 13,6 odstotka revnih ali 273.000 ljudi, poleg njih pa še 113.000 socialno izključenih – v skupnem številu torej že 386.000 oseb, kar je 19,3 odstotka populacije. Stanje se v letu 2012 še poslabšuje, napovedi za prihodnje leto pa kažejo, da bosta k povečanju revščine prispevala tudi javni sektor in srednji razred, ki se bo v Sloveniji zmanjšal. Meja revščine za posameznika je 600 evrov prejemkov mesečno. Januarja letos je v Sloveniji začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zaradi ukrepov, kot so spreminjanje štipendij za mladoletne dijake, zmanjšanje otroških dodatkov, sprememba subvencije za šolsko malico (prejemnikov 92.000 otrok) in prevoz, se bo zagotovo poslabšal socialni položaj otrok in mladih tudi v Sloveniji, opozarjajo v UNICEF Slovenija.

V letu 2011 so bila v najslabšem položaju gospodinjstva, v katerih ni bil noben član zaposlen ali samozaposlen. V teh je pod pragom revščine živelo 39,9 odstotka oseb. Še posebej so bila ranljiva gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, v katerih so živeli tudi vzdrževani otroci, in sicer kar 74,5 odstotka, kažejo podatki statističnega urada o stopnjah tveganja revščine. Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter pari s tremi ali več otroki. Med vsemi osebami pod pragom tveganja revščine so največji 32-odstotni delež predstavljali upokojenci, sledili pa so mladoletni otroci z 20-odstotnim deležem.

UNICEF Slovenija opozarja, da je pri socialni zakonodaji nujno potreben poglobljen pogled na nov sistem socialnih prejemkov, ki so namenjeni zmanjševanju revščine in socialne izključenosti. Vendar je s spreminjanjem pogojev teh prejemkov mogoče predvidevati, da se bo zagotovo poslabšal socialni položaj številnih ljudi, opominjajo. Da Slovenija ne bi zdrsnila po lestvici navzdol, mora ohraniti obseg socialnih izdatkov za otroke in družine. Narodi, ki ne uspejo zaščititi otrok pred revščino, plačajo visoko ceno v obliki zmanjšanja znanja, produktivnosti, nižjih dosežkov glede izobrazbe in zdravja ter s povečanjem verjetnosti brezposelnosti in posledično odvisnosti od socialnih transferjev v prihodnje. Poruši pa se tudi socialna povezanost družbe. Ekonomski argument je zato izrazito na strani zaščite otrok pred revščino, opozarjajo.
Še pomembnejši kot ekonomski argumenti so načelni razlogi. Ker imajo otroci samo eno priložnost za normalen telesni in duševni razvoj, mora biti zaveza, da jih zaščitimo pred revščino, spoštovana tako v dobrih kot slabih časih, še dodajajo.