26. februarja leta 1991 je državljanom drugih republik nekdanje SFRJ potekel rok za pridobitev slovenskega državljanstva. Večina od njih ga ni dobila zato, ker ga niso zahtevali, ko pa je čas za pridobitev državljanstva potekel, so po zakonu postali tujci. Državni organi so jih februarja 1992 izbrisali iz registra stalnih prebivalcev, saj naj bi v ta register spadali samo državljani, ne pa tudi tujci. Slovenija je tako iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 ljudi. Ti so izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so zapustili ali morali zapustiti državo, ki zdaj čaka na odločitev Strasbourga o tem, ali je lani sprejet zakon o odškodninah primeren. Izbrisani sicer tem rešitvam vztrajno nasprotujejo.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu mora odločiti o zahtevi Mustafe Kurića in še petih drugih pritožnikov, ki potem, ko jim je sodišče junija 2012 že prisodilo odškodnino za nepremoženjsko, Slovenijo tožijo še za premoženjsko škodo.
Čeprav zadeve neposredno niso povezane, velja prepričanje, da bo odločitev sodišča povedala tudi, ali je to zadovoljno z zakonom o odškodninah za izbrisane.
Kdaj bo sodišče sprejelo odločitev, ni znano, saj je zadeva še vedno pred velikim senatom. Medtem na notranjem ministrstvu že pripravljajo vse potrebno za sprejemanje prvih vlog, ki jih je določil zakon. Prve vloge bodo lahko začeli sprejemati junija, ko se bo zakon začel uporabljati tudi v praksi.
Ob današnji obletnici se bo sestala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. Izbrisani se sicer s predvidenimi rešitvami ne strinjajo in upajo, da jih bodo kot neprimerne označili tudi v Strasbourgu.
Oglasila se je tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki je nezadovoljstvo izbrisanih ne čudi. "Veliko večje zadoščenje od finančnega, ki seveda v nobenem primeru ne bo realno, bi izbrisani dobili s priznanjem, opravičilom in prevzemom odgovornosti od tistih, ki so jih izbrisali. A tega žal ne bodo dočakali," je zapisala.
