'Boj proti podnebnim spremembam potrebuje šok terapijo'

Slovenski premier Miro Cerar je zadovoljen z dogovorom o energetskih in podnebnih ciljih EU do leta 2030, ki so ga ponoči sprejeli voditelji EU.

Voditelji so dosegli dogovor o treh ključnih energetskih in podnebnih ciljih: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za vsaj 27 odstotkov.

Slovenija si je prizadevala predvsem za posebno obravnavo pri opredeljevanju nacionalnih ciljev za zmanjšanje izpustov zaradi visokega deleža izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega ne more sama vplivati.

"Z včerajšnjimi pogajanji sem zadovoljen z dveh vidikov," je povedal Cerar ob prihodu na drugi dan vrha EU v Bruslju. Prvi razlog za zadovoljstvo so kar ambiciozne rešitve, drugi pa je, da je Slovenija ohranila svoj dosedanji položaj. "To pomeni, da so upoštevane naše posebnosti, še posebej tiste, ki izhajajo iz tranzitnega prometa, ki Slovenijo nadpovprečno obremenjuje. Dobili smo zagotovila, da bo to tudi naprej ustrezno ovrednoteno," je poudaril Cerar.

O podrobnostih se bodo sicer države še pogajale, izvedbene akte bodo namreč sprejele šele prihodnje leto, a članice niso želele pristati na krovne cilje, dokler niso dobile določena zagotovila glede delitve bremen oziroma stroškov. Komisija naj bi izvedbene akte predlagala spomladi.

Greenpeace: cilji so prenizki, potrebujemo šok terapijo

V organizaciji Greenpeace ocenjuje, da so sprejeti cilji prenizki in pomenijo slabitev trenda rasti na področju obnovljivih virov, ki smo mu priča že danes. Prenizki cilji Evropo ohranjajo odvisno od uvoza umazanih in dragih fosilnih goriv, opozarjajo. Zastopnik Greenpeace za energetsko politiko Dejan Savić je dejal: "Svetovni boj proti podnebnim spremembam potrebuje korenito šok terapijo, EU pa trenutno v ponuja le minimalne napore, ki delujejo kot bi želeli pomiriti slabo vest, namesto, da bi se resno soočili z izzivom, ki ga predstavljajo podnebne spremembe. Ljudje širom Evrope si želijo čistejše energije, voditelji EU pa kljub temu še naprej postavljajo ovire na za obnovljive vire energije. Evropa zmore in bi morala narediti več, sicer ji bo polna dekarbonizacija predstavljala nepremostljivo oviro."

Opozoril je, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v pismu novim komisarjem zapisal, da od EU želi svetovno vodstvo v obnovljivih virih energije, da želi pomembno zvišanje energetske učnkovitosti in da razvijajo ambiciozno podnebno politiko, vključujočo okrepljen EU trg ogljika. "Juncker in njegova ekipa morajo sedaj ustvariti robustno podnebno in energetsko zakonodajo. Še pomembneje, ti novi zakoni morajo umazani energetiki in težki industriji prenehati dopuščati zastonjsko vožnjo," je dodal Savić.

V društvu Focusu menijo, da dogovor ne odgovarja na nujnost ukrepanja za obvladovanje podnebnih sprememb. Nad rezultatom so razočarani, saj ne predstavlja potrebne ravni ambicij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obnovljive vire in energetske prihranke. "Evropska industrija ni dobila jasnega signala in spodbude za vlaganja v nizkoogljične tehnologije in izkoriščanje vseh gospodarskih in zaposlitvenih koristi teh vlaganj. Višji cilji za obnovljive vire energije in energetske prihranke bi bistveno zmanjšali energetsko odvisnost EU in zmanjšali pomembnost grožnje Rusije Ukrajini in EU," še poudarjajo v Focusu.

Umanotera: zelena delovna mesta Slovenijo lahko rešijo iz krize

V Umanoteri so v odzivu zapisali, da je s premalo ambicioznim svežnjem podnebno-energetskih ciljev za leto 2030 Evropa zamudila zgodovinsko priložnost, da bi partnerjem v svetovnih podnebnih pogajanjih poslala signal, ki bi lahko pomenil preboj za sprejetje pravičnega in zavezujočega globalnega podnebnega sporazuma za omejevanje izpustov toplogrednih plinov v Parizu decembra 2015. "V Sloveniji nikakor ne moremo biti ravnodušni do takšne politične mlačnosti oziroma ignoriranja podnebne znanosti. Kot je pokazal projekt Agencije RS za okolje, je namreč Slovenija zaradi svojih geografskih značilnosti nadpovprečno podnebno ranljiva. Zavarovanje globalnega podnebja pred nevarnim segrevanjem in učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe sta ključna dejavnika dolgoročne blaginje njenih prebivalcev," opozarjajo v Umanoteri.

Slovenija lahko po mnenju Umanotere s prehodom v nizkoogljično družbo tudi poveča svoje gospodarske priložnosti in se zanesljivo prebije iz krize. "Na ključnih področjih razvojnih priložnosti je do leta 2030 realno dosegljivih 50.000 do 60.000 novih, decentraliziranih zelenih delovnih mest. Za uresničitev tega potenciala na področju nizkoogljične in sonaravne energetike, ekološkega kmetijstva, trajnostne mobilnosti, gozdno-lesne verige, snovne učinkovitosti in ravnanja z odpadki ter trajnostnega turizma pa je potreben stimulativen politični okvir," so še zapisali v Umanoteri.

Dogovor, ki bo EU usmeril k bolj zeleni, varni in dostopni energiji

Dogovor o energetskih in podnebnih ciljih do leta 2030 je dosežen na podlagi treh načel: pravičnost, solidarnost in stroškovna učinkovitost. Unijo bo usmeril k bolj zeleni, varni in dostopni energiji.

Cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je zavezujoč. Pogajanja o tem cilju so bila najtežavnejša, saj je treba opredeliti tudi zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje izpustov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti.

Druga dva krovna cilja - glede deleža obnovljivih virov energije in glede energetske učinkovitosti - sta določena le na ravni EU. Članice lahko same izberejo nacionalne cilje. Prvi od omenjenih ciljev je zavezujoč na ravni EU, drugi pa ne.

Cilj za povečanje energetske učinkovitosti je bil sicer na zahtevo Velike Britanije zmehčan s 30 na 27 odstotkov. Padec ambicije so poskušali omiliti z zavezo, da bo unija do leta 2020 ta cilj znova preučila, pri čemer bo imela v mislih 30-odstotno raven.

Pomemben je tudi cilj za okrepitev povezanosti elektroenergetskih omrežij. Članice naj bi do leta 2030 dosegle 15-odstotno povezanost. To pomeni, da naj bi imela članica za 100 megavatov proizvedene elektrike na voljo infrastrukturo za uvoz ali izvoz 15 megavatov elektrike.

Tudi četrti cilj kljub zahtevam Portugalske ni zavezujoč. Španija, Portugalska in druge članice, za katere je razvoj energetske infrastrukture še posebej pomemben, so sicer dobile zagotovilo, da bodo spodbujani konkretni projekti v podporo nadgradnji te infrastrukture.

Današnji dogovor bo izhodišče za stališče EU na mednarodnem podnebnem vrhu konec prihodnjega leta v Parizu. Vrh se bo k vprašanju energetskih in podnebnih ciljev vrnil po pariški konferenci, a Van Rompuy je danes zatrdil, da rahljanja dogovorjenih ciljev nikakor ne bo.