Korenčki in palice vladnega reformnega programa

Vlada je predstavila nacionalni reformni program (NRP). Vlada v osnutku programa pojasnjuje dosedanje postopke pri izvajanju zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in predvideno delovanje sanacije slabih bančnih terjatev.

Vlada se posveča tudi upravljanju z državnimi naložbami, pri čemer kot osnovo za njegovo izboljšanje v skladu s koalicijskimi dogovori navaja obstoječi zakon o Slovenskem državnem holdingu. Upravljanje premoženja bo temeljilo na dolgoročni strategiji, v kateri bodo tudi jasni srednjeročni cilji države glede upravljanje z njenim premoženjem.

Vlada navaja prve manjše spremembe zakona o holdingu, ki ga prav danes sprejema DZ, obljublja pa tudi celovite spremembe v skladu s koalicijsko pogodbo. Ključna novost bo predvsem to, da holding ne bo lastnik, ampak le upravljavec premoženja. Te zakonske spremembe bodo sprejete do konca junija, do poletja pa naj bi država začela postopke za prodajo prvih podjetij.

Kako si je vlada zastavila vnovičen vzpon Slovenije?

Letošnje in prihodnje leto bi posvetili fiskalni konsolidaciji s ciljem znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod mejo 3 odstotke BDP.

Uravnoteženje javnih financ bo na odhodkovni strani obsegalo ukrepe na treh ključnih področjih – notranje varčevanje, prilagoditve delovanja javnega sektorja in prilagoditve pri programih in politikah.

Na področju javnih uslužbencev, kjer vlada upa na uspešna pogajanja z javnim sektorjem, predlagajo tako ukrepe na področju plač zaposlenih v javnem sektorju kot ukrepe na področju povračil stroškov ter drugih prejemkov zaposlenih. Skupaj z reorganizacijo institucij in racionalizacijo dela bi prišlo tudi do zmanjšanja skupnega števila zaposlenih za nekaj odstotkov, zmanjšali pa bi tudi materialne stroške in izdatke za investicije.

Na prihodkovni strani pa je vlada ukrepe razdelila v dva sklopa: stimulativne davčne spremembe, katerih cilj je spodbuditi zagon gospodarske dejavnosti in zaposlovanja, ter solidarnostne spremembe, katerih cilj je, da breme fiskalne konsolidacije v večji meri nosijo premožnejši.

Kot dodatni vir prihodkov vlada tudi povečuje trošarine na cigarete in rezan tobak ter trošarine na alkohol in alkoholne pijače. Z letom 2012 se bodo zaradi sprememb na področju finančnih obremenitev v povezavi z emisijami CO2, začeli povečevati prihodki od avkcij za emisijske kupone. Del povečanja davčnih prihodkov se bo dosegel tudi z učinkovitejšim pobiranjem davkov in drugimi ukrepi, ki bodo znižali obseg sive ekonomije.

Vsako delo šteje ...

Na področju dela se namerava vlada še letos spopasti s sivo ekonomijo in spremembami na področju inšpekcije dela, leta 2014 pa naj bi bil pod streho tudi nov zakon o študentskem delu. Prav tako se že letos obetajo spremembe sistema minimalne plače.

Letos naj bi sprejeli nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bo predvidel višje kazni za tiste, ki delajo in zaposlujejo na črno. Tisti, ki bodo tovrstnega delodajalca prijavili, bodo oproščeni kazni, delavci, zaposleni na črno, pa bodo avtomatično zaposleni.

Na področju nadzora vlada načrtuje okrepitev pristojnosti in števila inšpektorjev, sočasno pa tudi višje globe za kršitve, ki naj bi delovale tudi preventivno.

Vlada namerava urediti tudi vprašanje študentskega dela, in sicer po načelu "vsako delo šteje". To pomeni, da bi ta oblika dela preko plačila socialnih prispevkov povečala prihodke javnih blagajn, posameznikom pa zagotovila ustrezno varnost in predvsem priznavanje delovnih izkušenj, tako da bi bili mladi pozneje tudi bolj zaposljivi. Nova zakonodaja naj bi v veljavo stopila najpozneje do marca prihodnje leto.

V Sloveniji naj bi letos in prihodnje leto nadaljevali program prenove regulacij poklicev in dejavnosti. Gre za izboljšanje zakonodaje ter pogojev in postopkov za opravljanje dejavnosti in poklicev v smeri odprave administrativnih ovir in deregulacije.

V okviru spodbujanja zaposlovanja se bodo nadaljevali obstoječi programi, ki pa jih bo vlada letos nadgradila, tako da bodo posebnih spodbud deležni delodajalci, ki bodo zaposlene vključevali v javno veljavne programe usposabljanja za življenjsko uspešnost. Ciljna skupina so manj izobraženi odrasli, pretežno prebivalci podeželja.

Za spodbujanje zaposlovanja starejših bodo podeljene subvencije za zaposlitev za polni delovni čas za obdobje 18 mesecev.

Poleg tega namerava vlada tudi z javnimi deli spodbujati razvoj socialnega podjetništva, načrtuje pa tudi prenovo oz. dopolnitev ukrepov za spodbujanje zaposlovanja invalidov.

Vlada bo letos pristopila tudi k spremembam sistema minimalne plače, tako da bo ta pravičnejši in bo hkrati zagotavljal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Pri določanju minimalne plače se v Sloveniji po veljavnem zakonu upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa še gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.

Do takšne ureditve, sprejete v času vlade Boruta Pahorja, so delodajalci zelo kritični. Z zvišanjem minimalne plače se namreč po njihovem mnenju pojavlja tudi pritisk na ostale plače. Opozarjajo še, da vse manjši razkorak med plačami pelje v uravnilovko in pospešeno izgubo delovnih mest.

Višji zdravstveni prispevki in manj storitev?

Z zdravstveno reformo si vlada v prihodnosti obeta od tri do pet odstotkov prihranka sredstev za osnovno zdravstvo, napoveduje pa tudi prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Na področju zdravstva vlada napoveduje najprej dodatne interventne ukrepe v okviru novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nove prilive v zdravstveno blagajno, v višini 93 milijonov evrov letno, napovedujejo preko razširitve prispevnih osnov po načelu "vsak prihodek šteje" in tudi prek izenačitev različnih kategorij zavarovancev glede na obseg in prispevno stopnjo ter določitev najnižje prispevne stopnje za samozaposlene. Pri tem ne bodo obremenili plač, obljubljajo. Napovedujejo še omejitev pravice do pogrebnine in posmrtnine. Zakon naj bi bil v DZ sprejet julija.

V osnutku reformnega programa je tudi že znana napoved zdravstvene reforme. Ta med drugim predvideva krepitev primarnega in razbremenitev sekundarnega zdravstva in povezavo izvajalcev na sekundarni ravni v okviru zdravstvenih regij, s čimer bodo vzpostavljeni vzvodi za specializacijo bolnišničnih programov. Poslovanje zdravstvenih zavodov naj bi izboljšali s spremenjenim načinom upravljanja, ki bo temeljil na večji odgovornosti organov upravljanja in vodenja. Predvidene so tudi spremembe na področju specializacij.

Sprejeta bo tudi ločitev med javno financirano in tržno ponudbo zdravstvenih storitev, napovedujejo pa še večjo transparentnost podeljevanja koncesij. DZ naj bi zakon sprejel predvidoma novembra letos. V 2013 tako finančnih učinkov zakona še ni na vidiku, naj bi pa v letu 2014 prihranili 1,5 odstotka, v naslednjih letih pa treh do petih odstotkov sredstev za osnovno zdravstveno varstvo.

Predvidoma junija 2014 bodo na novo določili košarico pravic, ki bodo v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in določili pravice, ki bodo krite iz obveznega dodatnega zavarovanja. Iz tega napovedujejo "dolgoročne finančne učinke".

Okoli 15 milijonov evrov na letni ravni pa naj bi prihranili s spremembo dveh zakonov na področju oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki. Ena od novosti bi bil denimo obvezen popust pri zdravilih, ki nimajo na trgu enakovrednega generičnega zdravila.

Obeta se plačevanje zavarovanja za dolgotrajno oskrbo

V reformnem programu so predvidene tudi aktivnosti na področju zagotavljanja vzdržnosti pokojninske blagajne po letu 2020, torej drugače povedano, nadaljevanje reformiranja pokojninskega sistema. Do konca letošnjega leta bodo pripravili mikrosimulacijski model oziroma izhodišča za razpravo o nadaljnjih spremembah. Prihodnje leto pa načrtujejo dokončanje dokumenta za razpravo o pokojninskem sistemu, ki bo šel v smeri vpeljave avtomatičnih mehanizmov prilagajanja upokojitvene starosti, vpeljave obvezne narave 2. stebra pokojninskega zavarovanja in vpeljava točkovnega sistema pokojninske sheme.

Do konca leta 2013 bo, kot so sicer na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že napovedali, pripravljena in sprejeta sprememba socialne zakonodaje, ki naj bi poenostavila postopke in bolj ažurno upoštevala dohodke, ki so podlaga za odločanje o upravičenosti do socialnih transferjev.

Do konca leta napovedujejo tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon naj bi bil nato sprejet v prvi polovici leta 2014, predvideva pa tudi opredelitev prispevka, s katerim bo poleg aktivne obremenjena tudi neaktivna populacija. S tem bo poleg združitve vseh sredstev za dolgotrajno oskrbo na enem mestu in drugih sprememb zagotovljena finančna vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe, je zapisano v reformnem programu.

V letu 2013 se začenja tudi reorganizacija centrov za socialno delo, katere namen je modernizirati in racionalizirati njihovo delo ter izboljšati dostopnost njihovih storitev, izpostavlja dokument.

Vsako leto odstotek manj zaposlenih v javni upravi

Vlada se namerava lotiti tudi javnega sektorja. Število zaposlenih v javnem sektorju naj bi se še naprej zniževalo za en odstotek na letni ravni, podobno kot doslej. Prav tako vlada računa na dogovor s sindikati o dodatnih ukrepih za znižanje stroškov, o čemer sicer potekajo intenzivna pogajanja. Če dogovor ne bo mogoč, vlada napoveduje linearno znižanje plač v javnem sektorju.

Javni sektor naj bi postal učinkovitejši z nadaljnjo odpravo administrativnih ovir in zmanjšanjem zakonodajnih bremen. Skupno program vključuje kar 269 ukrepov. Prav tako napovedujejo prehod javne uprave na elektronsko poslovanje v celoti in nadaljevanje projekta slovenskega javnega elektronskega gradiva.

Reforma zakona o izvršbi in razbremenitev sodnikov administrativnih opravil

Na področju sodstva vlada napoveduje nadaljevanje aktivnosti na področju zagotavljanja večje učinkovitosti dela pravosodnih organov, zniževanja števila sodnikov in odprave sodnih zaostankov. V letih 2013 in 2014 namerava nadaljevati tudi aktivnosti na področju e-pravosodja.

V celotnem sodnem sistemu namerava vlada število nerešenih zadev (ob pogoju nespremenjenega pripada) letos zmanjšati za tri odstotke, v naslednjem letu pa še za nadaljnje tri.

Na področju izvršb pa načrtuje, da se bo število rešenih zadev v letošnjem letu povečalo za pet odstotkov, v naslednjem letu pa še za nadaljnjih pet. V ta namen namerava ministrstvo za pravosodje najpozneje v letu 2014 pripraviti tudi reformo zakona o izvršbi in zavarovanju.

V civilno gospodarskih postopkih namerava vlada do leta 2014 čas reševanja zadev pri prvostopenjskih gospodarskih zadevah skrajšati, pri čemer naj bi bilo 30 odstotkov zadev rešenih v dveh do treh mesecih, 50 odstotkov v enem letu, ostale pa bodo v reševanje dodeljene prej kot v devetih mesecih. Višja sodišča pa naj bi pritožbo v civilno gospodarskih zadevah rešila povprečno v treh mesecih (dober mesec in pol prej kot v letu 2012).

Do konca letošnjega leta namerava ministrstvo za pravosodje pripraviti tudi spremembe zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, s katerimi bi se vsa administrativna opravila na spisu in reševanje rutinskih oziroma enostavnejših zadev prenesli na sodno osebje.

Subvencije za okolju prijazna vozila

Vlada se je v programu dotaknila tudi ukrepov na področju prometa, infrastrukture, energetike, okolja

Poleg tega sta v pripravi sistem financiranja nakupa novih ekovozil, prijaznejših za okolje, in program razvoja javne prometne infrastrukture za obdobje 2013–2020 z vizijo do leta 2030.

S projektom integriranega javnega potniškega prometa bo uveljavljen sistem enotne vozovnice, sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente pa bo dopolnjen s polletnimi in letnimi vozovnicami ter dopolnjenimi kriteriji, kar naj bi dodatno spodbudilo uporabo javnega prevoza.

Na področju skrbi za okolje medtem vlada načrtuje pospešeno gradnjo ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tudi s pomočjo sredstev EU.
Pri ravnanju z odpadki bodo še naprej v ospredju ukrepi za vzpostavitev ustrezne regionalne infrastrukture in odpravo starih bremen. Letos bo sprejet operativni program, skladno z njim pa ukrepi za zmanjšanje količin odpadkov ter doseganje ciljev glede njihove predelave in ponovne uporabe.

Sedem načrtov za kakovost zraka

Vlada si je za načrt postavila tudi okrepitev konkurenčnosti gozdno-lesne verige, napoveduje pa tudi kmetijsko-okoljske ukrepe za vzpostavitev ravnotežja med kmetijsko pridelavo ter varovanjem narave in okolja. Uveljavljanje koncepta trajnostnega kmetijstva bo prispevek k ustreznemu gospodarjenju in ohranjanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti.

Poleg tega namerava nadaljevati program projektov e-prostor (izgradnja prostorskega informacijskega sistema), spodbujati lokalne skupnosti za hitrejšo pripravo občinskih prostorskih načrtov in vključevati prostorske vsebine v pripravo regionalnih razvojnih programov.

Napoveduje tudi pripravo sprememb predpisov, tako da bodo postopki okoljskih presoj bolj vključeni v pripravo prostorskih aktov, pripravo 13 novih državnih prostorskih načrtov in oblikovanje nacionalnega stanovanjskega programa, ki naj bi spodbujal investicije v funkcionalno in energetsko prenovo stanovanj v območjih, kjer je to najbolj potrebno, in gradnjo stanovanj za ranljive skupine prebivalstva.