Slovenski gozdovi na udaru, presegli rekordno uničenje iz leta 2015

V letošnjem letu je bilo po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije napadenih za 2,15 milijona kubičnih metrov lesa, skoraj izključno smreke. Gre za rekordno vrednost, a na zavodu obenem mirijo, da je bil vrh namnožitve podlubnikov najverjetneje že dosežen, obseg napada pa se bo v naslednjih letih zmanjševal.

Glede na lansko leto so se poškodbe povečale na blejskem in tolminskem, zmanjšale pa na postojnskem, kočevskem, novomeškem, brežiškem in celjskem gozdnogospodarskem območju. Drugje so poškodbe zaradi podlubnikov približno enake kot lani, pravijo na zavodu.

"Brez ukrepanja zavoda za gozdove in lastnikov gozdov proti podlubnikom v letu 2016 bi podlubniki zaradi visokega stanja populacije ter velikega razmnožitvenega potenciala teoretično lahko uničili vso smreko v slovenskih gozdovih, tako pa se je njena zaloga zmanjšala za okrog šest milijonov kubičnih metrov, v slovenskih gozdovih pa je smreke še vedno za 30 odstotkov lesne zaloge oz. dobrih 100 milijonov kubičnih metrov," so še pojasnili na zavodu.

Najhujše je verjetno mimo. Zdaj moramo stiskati pesti za mrzlo zimo

Analiza dinamike napada podlubnikov v letnem obdobju aktivnosti tega škodljivca kaže na trend umirjanja napada. Najverjetneje je bil vrh namnožitve podlubnikov že dosežen, obseg napada pa se bo v naslednjih letih zmanjševal, še mirijo gozdarji.

Ob dovolj hladnem vremenu v letošnji zimi se bo razvoj podlubnikov preko zime ustavil do naslednje pomladi, ko lahko pričakujemo nov razvojni cikel podlubnikov, ki bodo uspešno prezimili. Lastniki gozdov morajo nadaljevati s pregledovanjem gozdov oziroma s sanacijo žarišč napada podlubnikov v gozdovih in čim hitreje posekati ter spraviti iz gozda vsa s podlubniki napadena drevesa.

Napad podlubnikov je posledica žleda

Napad podlubnikov je posledica žledoloma v letu 2014, obseg tega napada pa je odvisen predvsem od odzivnosti lastnikov gozdov pri sanaciji poškodovanih in napadenih dreves iglavcev.

Ocena celotne količine po žledu poškodovanega drevja je znašala 9,3 milijona kubičnih metrov dreves, od katere je bilo posekanih 77 odstotkov poškodovanih iglavcev in 42 odstotkov poškodovanih listavcev. Skupna realizacija sanitarnega poseka po žledu poškodovanega drevja po podatkih zavoda znaša 54 odstotkov. 

Gozdovom je treba pomagati

Zavod za gozdove Slovenije je začel izvajati tudi program obnove gozdov, ki so bili poškodovani zaradi žleda in podlubnikov. Skupno bo zaradi teh naravnih ujm potrebno obnoviti preko 20.000 hektarjev poškodovanih gozdov. Večina poškodovanih gozdov se bo obnovila po naravni poti s pomočjo ukrepov nege gozda, del ali okvirno 2000 hektarjev pa s saditvijo sadik gozdnega drevja.

Za zdaj največji delež predstavljajo sadike bukve (66 odstotkov) in smreke (32 odstotkov). Druge vrste sadik so prisotne z manj kot odstotkom (hrast graden, rdeči bor, macesen, lesnika, pravi oreh, gorski javor, divja češnja, črna jelša).

Palmov vrtač napada piranske palme

Na območju Pirana se je pojavil primer palmovega vrtača, trdovratnega in agresivnega škodljivca, ki ga je treba zatreti. V nasprotnem primeru lahko vrtovi, javni parki in zelenice ostanejo brez palm, opozarjata javno podjetje Okolje Piran in Občina Piran. Lastniki jih zato lahko obvestijo, če želijo odstranitev okuženih palm.

Odstranitev nižjih palm, prevoz in zakop en meter globoko v zemljo bo Okolje Piran izvedlo za 30 evrov, višje palme, pri katerih je potrebna uporaba višinske košare ali platforme, pa za 60 evrov. Razliko do polne višine stroškov bo pokrila Občina Piran, ki je že zagotovila tudi ustrezno zemljišče za zakop odstranjenih palm.

V primeru, da bodo lastniki sami ukrepali, morajo to storiti skladno z navodili za izvedbo ukrepov izkoreninjenja in zatiranja palmovega vrtača, objavljenimi na spletni strani družbe Okolje Piran.

Vse napadene palme, pri katerih so srednji listi že propadli, je treba v celoti odstraniti pri tleh in jih uničiti, najbolje z drobnim mletjem napadenih debel s strojem za mletjem lesa. Če to ni mogoče, pride v poštev tudi vsaj en meter globoko zakopavanje ali zasipanje, da škodljivec v deblu propade oz. ne more prilesti na površje. Navadno sežiganje debel palm na prostem namreč ni dovolj učinkovito, ker les palm na splošno slabo gori.

V Sloveniji so palmovega vrtača prvič našli v Izoli jeseni 2008 in nato še spomladi 2009. Vse palme, ki so kazale znamenja napada, so bile tedaj posekane in uničene. Palmov vrtač izvira iz Južne Amerike, v Evropo pa so ga najverjetneje prenesli s sadikami velikih palm.