Slovenija

Pahor v Vrbi: Slovenci smo edini, ki imamo kulturni dan za državni praznik

Ljubljana/Kranj/Vrba, 08. 02. 2016 07.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Tradicionalni recital Prešernove poezije je kljub slabemu vremenu tudi letos privabil več sto poslušalcev, ki so obkrožili pesnikov spomenik v Ljubljani in prisluhnili otvoritveni Zdravljici v interpretaciji igralca Aleša Valiča. Predsednik republike Borut Pahor pa je v Prešernovem rojstnem kraju poudaril, da smo Slovenci edini narod, ki praznujemo kulturni dan kot državni praznik.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Praznik
    02:16
    Iz SVETA: Praznik
  • Iz SVETA: Prešernov dan
    01:52
    Iz SVETA: Prešernov dan
  • Iz SVETA: Kakšno je življenje slovenskega kulturnega delavca?
    04:34
    Iz SVETA: Kakšno je življenje slovenskega kulturnega delavca?
  • Iz 24UR: Kljub dežju več kot tisoč obiskovalcev
    02:38
    Iz 24UR: Kljub dežju več kot tisoč obiskovalcev
  • Iz 24UR: Kulturne ustanove odprle vrata
    02:20
    Iz 24UR: Kulturne ustanove odprle vrata
  • Iz 24UR: V Kranju so se vrnili v Prešernov čas
    02:14
    Iz 24UR: V Kranju so se vrnili v Prešernov čas

Na današnji kulturni praznik, ki je posvečen spominu na Franceta Prešerna, se po državi vrstijo številne prireditve.

France Prešeren (Bojan Bešter) - 4
France Prešeren (Bojan Bešter) - 4 FOTO: Miro Majcen

Pred verzi Zdravljice, ki so se kmalu po opoldnevu razlegli prek Prešernovega trga, je zbrane nagovorila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Kot je poudarila, je bil Prešeren prvi, ki je Slovencem ustvaril poezijo, ki po kakovosti, vsebini in estetski vrednosti sodi v vrh evropske poezije, ob bok sodobnikov, kot so bili Puškin, Mickiewicz, Byron ali Novalis. Po njenih besedah je bil velik predvsem zato, ker je razvil slovenski pesniški jezik, uveljavil v tem jeziku najzahtevnejše pesniške oblike ter začrtal širok vsebinski in tematski horizont poezije. Ta sega od vsakdanjega življenja do ljubezni do naroda in domovine. Danes sta, kot je dodala, slovenski jezik in kultura pod udarom globalizacije in komercializacije, zato bi potrebovali Prešerne, ki bi si prizadevali za njuno enakopravnost in razvoj.

Recital je že 30. po vrsti pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Njegov predsednik Branko Šturbej je podčrtal njegov namen: "Da si odpremo srca, ne samo takrat, kadar slavimo, ampak da bi ta praznik trajal čez vse leto".

Na Prešernovem trgu je ponovno nastopilo veliko slovenskih igralcev. Vnaprej določenega scenarija ni, prireditev je bolj ali manj spontana, recitatorji pa sami izberejo pesem. V Ljubljani je bilo tako poleg Valiča med drugim mogoče slišati Sašo Pavček, Štefko Drolc, Olgo Kacjan, Damjano Černe, Marka Simčiča, Nika Goršiča, Jana Bučarja, nekaj je bilo tudi študentov z gledališke akademije.

Pahor ob kulturnem dnevu v Vrbi Slovence pozval k spoštljivemu dialogu

Predsednik republike Borut Pahor je kot slavnostni govornik na današnji slovesnosti v Vrbi pozval Slovence h kulturi dialoga in medsebojnem razumevanju. Predsednikovemu nagovoru je kljub dežju prisluhnilo več sto ljudi, še več pa se jih v Prešernov rojstni kraj odpravi tekom celega prazničnega dne.

"Slovenci smo edini, ki imamo kulturni dan za državni praznik," je poudaril Pahor. "Danes je morda praznik, ko ne slavimo kulture samo v ožjem pomenu te besede, ko ne gre samo za jezik, poezijo, umetnost, ampak gre tudi za nas kot ljudi in odnose med nami  kulturne odnose v najširšem pomenu besede," je povedal.

Današnje slovesnosti se je kljub dežju udeležilo več sto ljudi, še več pa jih bodo v Vrbi našteli tekom dneva. Kot vsako leto se je tudi tokrat do Prešernove rojstne hiše iz Radovljico prek Bleda podalo okoli 190 veteranov vojne za Slovenijo. Peš so v Vrbo prispeli tudi nekateri drugi pohodniki, med njimi tisti, ki so se odpravili po poti kulturne dediščine po žirovniški občini.

"Tako kot nas ni skozi stoletja ohranjal le jezik, nas tudi v prihodnje ne bo, ampak brez jezika nas tudi vse drugo ne bo ohranjalo. Z jezikom se začne in z jezikom se tudi konča," je dejal Pahor in spomnil, da smo dobili pisano besedo pred skoraj pol tisočletja ter da je Prešeren iz tako imenovanega manj vrednega jezika naredil jezik, ki je enako ponosen in dostojen kot drugi.

"Kar nas je in bo ohranjalo naprej, je predvsem vera enega v drugega," je prepričan Pahor. Spomnil je, da smo, kadar smo se Slovenci znašli na križiščih zgodovine in se nismo razumeli, bili žrtve samih sebe in tistih, ki nam niso hoteli dobro. "Takrat pa, ko smo se razumeli, smo stopili skupaj in naredili velik korak v prihodnost. Tako je bilo tudi pred 25 leti," je izpostavil.

"Če se ne bomo bali povedati, kar mislimo, če nas ne bo strah nikogar, bomo govorili pogumne misli in bomo tudi pogumno ravnali. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnosti. Zato spoštujemo en drugega, negujmo pravico en drugega, da razmišlja po svoji glavi, poskušajmo razumeti en drugega, se pogovarjati in to tako, da svojih misli ne izražamo na žaljiv način, in sicer ne do tistega, ki pripada našemu narodu, ne do tistih, ki pripadajo drugim," je pozval Pahor.

Slovenija bo preživela, če bo odprta družba, je prepričan predsednik, ki je opozoril, da to "zahteva svobodnega posameznika, ki se ne boji povedati ničesar, ker to pove v razumljivem in spoštljivem jeziku. To je dediščina Franceta Prešerna in dediščina njegove Zdravljice, ki je naša himna".

France Prešeren (Bojan Bešter) - 5
France Prešeren (Bojan Bešter) - 5 FOTO: Miro Majcen

Smenj kljub dežju vrnil Kranj v Prešernov čas

V Kranju je medtem Prešernov smenj odprl župan Boštjan Trilar, ki ga pri Prešernu najbolj navdušuje njegova brezčasnost, saj so njegove besede in verzi še danes zelo aktualni. Danes, "ko nam vojne v tujini delajo v težave v EU in tudi na mejah Slovenije, morda tudi na mejah našega mesta," se je Trilar spomnil verzov iz Zdravljice, ki so postali državna himna. Trilar je prepričan, da so Kranjčani lahko ponosni, da je Prešeren živel in delal v njihovem mestu. "Naj bo Kranj mesto kulture ne le danes ampak vsak dan," je sklenil župan, ki mu je kljub slabemu vremenu na trgu pred Prešernovim muzejem prisluhnila množica ljudi.

Prešeren je v Kranju živel in deloval od leta 1846 do svoje smrti 8. februarja 1849. V počastitev spomina nanj je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar ob današnji 167. obletnici njegove smrti na grob v Prešernovem gaju položila cvetje. Nato je na Brdu pri Kranju sprejela Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada ter si skupaj z njimi ogledala tudi razstave v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev. Letošnja posebnost je bilo srečanje s Prešernom, ki ga že vrsto let v Kranju upodablja igralec Bojan Bešter. Večer se je že tradicionalno zaključil v Prešernovem gledališču, kjer je od 18. ure dalje Shod muz na kranjskem Parnasi.

Prešernov smenj že 14. leto zapored oživlja spomin na 19. stoletje in največjega slovenskega pesnika. V stari Kranj vsako leto privabi okoli 20.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine. Nostalgijo iz Prešernovih časov danes v Kranju ustvarja več kot 800 posameznikov iz 150 organizacij. Med njimi so lajnarji, igralci v oblačilih iz 19. stoletja, gostilničarji s ponudbo nekdaj znamenitih jedi in mojstri ter prodajalci izdelkov domače in umetnostni obrti ter starin. Obiskovalci lahko prisluhnejo tradicionalnim recitacijam Prešernovih pesmi, letos pa še mezzosopranistki Manci Izmajlovi.

Zaradi slabega vremena je dogajanje na prostem sicer okrnjeno, saj so organizatorji morali odpovedati vožnje s kočijami in jahanje ponijev, prav tako je odpadla Kr' prešerna kuhna, na kateri bi bile predstavljene kulinarične dobrote. "Vsi kulturni hrami pa ostajajo odprti in v Kranju bo danes kljub dežju vseeno veliko videti," zagotavljajo v Zavodu za turizem in kulturo Kranj.

Na državni proslavi s podelitvijo Prešernovih nagrad, ki je bila v nedeljo v Cankarjevem domu, sta veliki Prešernovi nagradi prejela pisatelj Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrić. Šest nagrad Prešernovega sklada so dobili skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

 

KOMENTARJI (358)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ne rabimo predsednika
09. 02. 2016 18.51
France je zivel v Lublani......
Ellie
09. 02. 2016 18.06
sinhron
09. 02. 2016 15.17
+0
To , da je bila Prešernova zdravica na proslavi predstavljena v več jezikih je simbolično prikazano , da so pesmi našega največjega pesnika prevedene v prenekateri tuj jezik in kako to zveni iz ust teh narodov pohvalno, izvirno in domiselno . Tisti pa , ki sedaj v tej proslavi iščejo sovražnost in se imajo za patriote , bodo morali še kakšno leposlovno knjigo prebrati , obiskati kakšen hram kulture , da se bodo prosvetili , dojeli , kaj je kultura in da sem spada tudi srčna kultura !
deathbite
09. 02. 2016 18.21
+0
+++ No, vsaj še nekdo, ki razume Prešerna kot svetovljana in njegovo poezijo kot poezijo vseh dobro mislečih ljudi !
uporabnica991
09. 02. 2016 13.25
+0
Slovenčki smo tako srečni, ko umre kakšen kulturnik, da kar prec naredimo državni praznik iz tega.
ooResnicA
09. 02. 2016 13.22
+0
  ....Tokrat so šli predaleč. Iz dneva kulture so naredili Dražgoše 2.0. Naš največji pesnik se je iz Franceta Prešerna prelevil v komandanta Prešerna, poveljnika imaginarnega islamskega bataljona poceni volivcev. Fantomska nepomembna figura, pod senco katere lahko v bodoče rohnita udarnika Turnšek in Stanovnik. Pljunili so naravnost v nedrje slovenstva in rekli: »Lahko delamo kar si želimo, sistem je na naši strani.« Res je, sistem je povsem na njihovi strani, a dobršen del ljudstva ni. In tisti, ki niso so vse prej kot skrajni desničarji in reinkarnirani fantomski fašisti, katere levi pravičniki vidijo vstajat iz 70 let starih grobov.   Ne, proti njim so ljudje, katere je sram, ko vidijo kako so ogabno onečastili simbol slovenske umetnosti in kako poceni prodajajo suverenost domovine, ki smo si jo tako težko prislužili. Ljudje, ki niso nesramno bogati, niti islamofobi, še manj rasisti. Nič od tega kar oportunistična levica demonizira. Le ljudje, ki z zaskrbljenostjo pogledujejo proti nemškim prestolnicam. Ljudje, ki jim je slabo, da je bil včeraj simbol slovenstva posiljen. Ker so vsi vstajniki že na udobnih stolčkih ministrstev, županskih pisarn in državnega zbora tokrat ne bo vseslovenskih vstaj. A bil bi razočaran, če 8. februarja 2016 ne bo prišlo do premika v srcih in glavah Slovencev po vsej državi. Razočaran bi bil, če jim zdaj dokončno ni postalo jasno, da je lustracija edina pot za preživetje slovenstva. 
deathbite
09. 02. 2016 14.12
+2
"OO",-greznica! Kdo jo je prislužil? Če ne bi bilo ljudi, ki so imeli isto miselnost in širino kot Prešeren, če bi se vsi podredili RKC, bi tebe danes ne bi bilo! In morda to niti ne bi bilo tako slabo. Kot je izjavil slovenski igralec, "Prešeren je bil pesnik univerzuma!".
NoExit
09. 02. 2016 13.19
+2
To mi delaj miška !!
Flenca
09. 02. 2016 13.15
+2
Gospa ministrica za kulture je pa kot bi eden barbiko navil sploh mi ne deluje dobro,pa še stavke ma malo pomešane patako se bori za izgovorjavo pravilne slovenščine.,mal je zmetana če mene vprašate.
ooResnicA
09. 02. 2016 10.05
+1
....mislim da tota politična in tajkunska elita načrtno provucira ljudi da lažje kradejo in vladajo....
deathbite
09. 02. 2016 10.11
-1
Nauči se slovenščine, če že komentiraš članek o kulturi!
RdecaZvezda
09. 02. 2016 09.28
+7
Pahor praznik imate vi pri koritu,kakor tudi 2 januar,zato ne nakladaj
Zverina56
09. 02. 2016 08.53
+6
Gospod Pahor..kako ste si lahko dovolili da je na Slovenski ja SLOVENSKI kulturni praznik en muhađedin odpel eno Prešernovo kitico v arabščini? Pa ne živimo v tunguziji!!! Očitno se je že pričela islamizacija Slovenije in še malo pa bomo mi slovenci ratali narodna manjšina v lastni državi!!!
RdecaZvezda
09. 02. 2016 09.30
+2
Hary6
09. 02. 2016 08.22
+7
ta praznik praznuje samo parlament in tajkuni
NoExit
08. 02. 2016 21.21
+0
deletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedeletedelete
valjhunsinkajtimara
08. 02. 2016 20.22
+17
Si zamislite, kaj bi se zgodilo,če bi v veliki britaniji,pred kraljico, zapeli Good save the queen v arabščini namesto v angleščini?
Zverina56
09. 02. 2016 08.55
+1
Sej to...to si lahko sam pri nam privoščijo k ne uporabljajo niti 1% možganskih celic....te naši politiki majo tak I.Q. kot Stevie Wonder ki vidi vse zvezde na oblačni večer!!!
Jožajoža
08. 02. 2016 19.56
+5
res je, smo prvi tam, kjer so drugi na dnu . po sammorih,po breposelnih, po lenuhih, po socialarjih, imamo najkrajši delani čas,.....najbolj plačan javni sektor, .......
mogerad
08. 02. 2016 20.50
+8
pa največsodnikov na prebivalca in največje zaostanke v sodstvu
DržavniSekretar
08. 02. 2016 19.54
+6
03.12. bi moral biti praznik, smrt praznujejo samo komunisti, ki so jih v jugi pobil 1.100.000.
Kollerik
08. 02. 2016 20.15
+1
Vse kaže, da so slabo opravili svoje delo.
ivan.z Doba
08. 02. 2016 21.19
+5
JbmTiMt
08. 02. 2016 19.54
-5
ja bo treba ukint.
nevica
08. 02. 2016 19.45
+10
Verjetno smo res edini, ki slavimo pesnikov samomor in iz tega delamo kulturni praznik. Čista politika in nič kulture. Če že, bi morali slaviti rojstni dan. Ne pa dan, ko je nekdo obupal in se obesil.
zelenica
08. 02. 2016 21.15
+9
RdecaZvezda
09. 02. 2016 09.33
-1
kundalinigirl
08. 02. 2016 19.40
+14
Prešeren res ni imel sreče v življenju ne v ljubezni,potem ga je še tista sponzoruša Primicova Julija zavrnila,ker ni bil dovolj bogat zanjo,čeprav je pisal lepe pesmi. Živel je v revščini,bil depresiven,šele po smrti je zaslovel.. Mi pa slavimo njegovo smrt. :(
kraljicavesolja
08. 02. 2016 19.56
-10
Kaj maš ti za en fetiš na te sponzoruše, hihi.
kundalinigirl
08. 02. 2016 20.07
+12
@kraljicavesolja: Nimam fetiša,gabijo se mi,sovražim jih ker mi ponavadi speljejo poštene in dobre fante,najraje bi jih pretepla. Ker tako grdo manipulirajo te fante in se jim lažejo v obraz,kako jih ljubijo-ja njihov denar.
ivan.z Doba
08. 02. 2016 21.23
-2
Tale tvoja "sponzoruša" je bila stara 14 let. In menda ni bila edina te starosti, ki mu je bila všeč. V revščini in depresiven? Ne ga srat! Zblojen in zapit. Iz tega se je rodila dobra poezija.
deathbite
09. 02. 2016 09.46
+0
DržavniSekretar
08. 02. 2016 19.39
+11
Prešeren je vsem kvazi kulturnikom namenil velik pljunek direkt v ksiht.
waga7
08. 02. 2016 19.38
-3
A ni bil to tud praznik za cajta komunajzarjev
DržavniSekretar
08. 02. 2016 19.39
+2
srebrnibreg
08. 02. 2016 19.55
+8
Tudi sedaj en bi smel biti, ker slaviti smrt nekoga ni človeško.
lojza123
08. 02. 2016 20.11
+3

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.