Smučišče na Španovem vrhu se zapira

O usodi smučišča in stare sedežnice, ki bi bila potrebna velikih vlaganj, so jeseniški občinski svetniki razpravljali že pred enim letom. Tedaj so obravnavali analizo, ki je, kot je ocenila direktorica jeseniške občinske uprave Valentina Gorišek, pokazala, da žičnica Španov vrh nima prihodnosti, saj bi za normalno obratovanje v naslednjih nekaj letih vanjo morali vložiti okoli milijon evrov.

Tedaj so svetniki sprejeli sklep, da se opravijo še razgovori s krajani Planine pod Golico. "Razgovori so bili na svetu krajevne skupnosti večkrat opravljeni, končno mnenje krajanov pa je bilo, zakaj se je s tem sploh toliko časa čakalo," je povzela Goriškova in dodala, da so krajanom predstavili tudi projekte nadaljnjega razvoja turizma brez žičnice.

Na podlagi tega je občina začela s postopkom ukinitve žičnice in državi že posredovala najavo za prenehanje koncesijske pogodbe. Na minuli seji občinskega sveta pa so svetniki opozorili, da bi končno odločitev, ali se žičnica podre ali ohrani, vendarle moral sprejeti občinski svet, saj gre za občinsko premoženje. O tem naj bi tako ponovno razpravljali na eni od prihodnjih sej.

"Občinski svet mora sedaj le še sprejeti sklep, da se odproda oprema in naprave, ki so povezane s smučiščem, potem pa bomo izvedli javno naročilo in skušali vse prodati," je pojasnil direktor Zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar. Vendar bo kupca težko najti, saj gre vendarle za najstarejšo sedežnico v državi, ki je bila zgrajena že leta 1964.

Poudaril je, da so dolžni v dveh letih odstraniti vse naprave in teren smučišča vrniti v prvotno stanje. "S tem nekako zaključujemo do dejavnost, saj se glede na snežne razmere vidi, da nima prihodnosti," je dejal in spomnil, da so zaradi zelenih zim postala problematična vsa nižjeležečega smučišča.

Smučišče Španov vrh že leta ne posluje rentabilno. V zadnjih treh letih je eno zimo imel 17 smučarskih dni, drugo zimo pet in tretjo zimo le tri. Stroški vzdrževanja in obratovanja pa so visoki, je opozoril Kramar. Zato kljub nostalgiji in lepim spominom na smučišče, na katerem so se smučanja učili številni domačini, smučišča ni mogoče ohraniti, je ocenil.

Spomnil je, da so v preteklosti iskali rešitve, kako povečati število smučarjev, in tudi možnosti za obratovanje žičnice poleti. Vendar, kot je ocenil Kramar, žičnica sama ne more privabiti obiskovalcev, temveč mora za to obstajati celovita turistična ponudba, ki pa je v Planini pod Golico primanjkuje.

Predsednik Turističnega društva Golica Klemen Klinar je pojasnil, da je turistična ponudba v Planini pod Golico zlate časa že dala skozi, zato tudi ni potrebnih prenočitvenih kapacitet in celovite turistične ponudbe. Ukinitev žičnice bo le še dodatna izguba za turizem, pri čemer pa Klinar meni, da v stanju v kakršnem je bila, niti ne bi imelo smisla, da bi jo ohranjali.

"Na voljo sta bili dve možnosti – ali iti v popolno investicijo z obnovo in z rešitvami tudi za poletno sezono ali pa iti v drugo smer, torej to, ki se sedaj dogaja. Mi smo razočarani, da ni šlo v prvo smer, po drugi strani pa razumemo občino, ker je investicija najbrž res prehuda," je zaključil Klinar.