Sodba v zadevi Patria je šla na pošto

Sodba v pisni obliki o zadevi Patria je šla s sodišča na pošto do obtožencev in njihovih zagovornikov. Na sodišču so poudarili, da gre za izjemno obsežno zadevo, saj je spis obsegal približno 21.700 strani, med njimi jih je okrog 600 označenih z oznako zaupno.

Obdolženih je bilo pet oseb, ki jih je zagovarjalo šest zagovornikov. Tožilstvo je v obtožnem predlogu za zaslišanje predlagalo 21 prič, 13 iz tujine. Okrajno sodišče v Ljubljani je v omenjeni zadevi izvedlo 50 narokov, od katerih je bilo 16 zaslišanj prič iz tujine preko videokonferenc, v sodelovanju s tremi različnimi državami, in sicer Avstrijo, Poljsko in Finsko. Skupaj je bilo zaslišanih 34 prič.

Pritožba zadrži izvršitev sodbe

Sodba je bila izrečena na 51. naroku 5. junija. Po razsodbi so vsi obdolženci napovedali pritožbo, ki jo lahko v 15 dneh po prejemu sodbe vložijo na višje sodišče. Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sodbe.

Drugostopenjsko sodišče nima roka za odločitev, pred katero mora pregledati vso gradivo prvostopenjskega. Nato lahko potrdi sodbo, jo razveljavi in jo vrne prvemu sodišču v vnovično obravnavo ali samo odloči in spremeni sodbo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče, vendar samo v nekaterih primerih. V zadevi Patria bi to veljalo le, če bi višje sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje kakor okrajno in na tako ugotovitev tudi oprlo sodbo.

Tudi vrhovno sodišče lahko pritožbo zavrže kot prepozno ali kot nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno ali pa ji ugodi in sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo po potrebi pošlje v novo odločitev.

Možna so tudi izredna pravna sredstva, predvsem zahteva za varstvo zakonitosti, ki se lahko poda zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.

Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo, da ugotovi kršitev zakona. Zadnja pravna možnost je pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Krkovičev odvetnik Jože Hribernik: Ni nobenih dokazov

Odvetnik Jože Hribernik, ki je zastopal brigadirja Antona Krkoviča, predvideva, da bodo sodbo prejeli v ponedeljek, 9. septembra. Nato imajo 15 dni za pritožbo, kar je šestkrat manj kot je imelo sodišče, da je spisalo sodbo, je opozoril.

Pritožbo bodo oddali po pregledu sodbe. Po njegovih besedah pa ni nobenih dokazov in so se morali zelo potruditi, da so iz nekaterih stvari naredili dokaze. Če ne bodo uspešni s pritožbo, ni izključil iskanja pravice na Ustavnem sodišču in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, o čemer pa še ne razmišlja podrobno, saj upa, da bo sodba padla že na višjem sodišču.

Obsojeni na zaporne kazni in globe

Predsednik SDS Janez Janša, lastnik Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Anton Krkovič vseskozi trdijo, da so nedolžni in da je bil proces politično motiviran. Trojico je ljubljansko okrajno sodišče v začetku junija spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril pri nakupu oklepnikov. Janši je prisodilo dveletno zaporno kazen in plačilo globe v višini 37.000 evrov. Krkovič in Črnkovič sta bila obsojena na 22 mesecev zapora in na 37.000 evrov denarne kazni.

Mora se končati še postopek zoper nekdanjega prvega moža HSE Jožeta Zagožna in poslovneža Walterja Wolfa, ki sta bila izločena iz postopka. Prvi je zbolel, Wolf pa je odšel v Kanado. Zoper njega je razpisana mednarodna tiralica, odrejen je pripor. V Slovenijo se ne namerava vrniti.