Upravno sodišče je odpravilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Škrlec, so potrdili na KPK. Na KPK napovedujejo pritožbo na vrhovno sodišče.
KPK je namreč 10. aprila sporočil, da so pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovili, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi tega poročila vložila tožbo na upravno sodišče.
Po navedbah KPK je sodišče zapisalo, da je KPK Fišerju kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.
Zalar je na Twitterju odločitev sodišča pospremil z zapisom, da sta "Klemenčičeva in Štefanečeva KPK" kršili zakon o upravnem postopku, zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in njegove ustavne pravice.
Povedal je, da je odločitev pričakovana. Kršitve, ki jih je naredila komisija tako pod vodstvom Gorana Klemenčiča kot Borisa Štefaneca, so tako očitne, da tega ne bi moglo prezreti nobeno sodišče, meni.
"Poslovnik, ki si ga je predpisala komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča, je v neskladju z ustavo in zakonom, sodišče pa je odklonilo njegovo uporabo," je povedal Zalar.
Sodišče je poleg tega po njegovih besedah jasno povedalo, da KPK "ne more zlorabljati pravic postopka tako, da prizadetim pošlje osnutek svojih ugotovitev v izjasnitev, dokazni postopek pa po tej izjasnitvi dopolnjuje in prizadetih o tem ne obvesti". "Zatem izda nove ugotovitve, o katerih se prizadeti sploh ni mogel izreči," je pojasnil.
To je po njegovih besedah zloraba pravil, tako da je odločitev sodišča logična.
S sistemskega vidika pa primeri, ko vse odmevnejše zadeve, ki jih je vodila KPK, zaporedoma padajo na sodiščih zaradi procesnih kršitev, vzbujajo dvome, meni Zalar. "Imamo obupno slab zakon o preprečevanju korupcije na eni strani, na drugi pa zelo sprevržene razlage in razumevanja obstoječih zakonskih določb s strani vodilnih v KPK, kar je še bolj nevarno," je poudaril.
Fišer je zahteval tudi umik poročila s spletne strani KPK, čemur pa sodišče ni ugodilo, so še pojasnili na KPK. Fišer in Zalar sta sicer z začasno odredbo že vmes dosegla umik poročila s spleta, a je vrhovno sodišče začasno odredbo o zadržanju ugotovitev razveljavilo.
Poročilo KPK je sicer sprožilo javno razpravo predvsem o Fišerju, ki zaseda mesto generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet je maja obravnaval poročilo o očitanih mu kršitvah in sklenil, da ne bo predlagal njegove razrešitve. Zadeva je prišla tudi na dnevni red DZ. Kljub pozivom k odstopu je Fišer vseskozi vztrajal, da tega ne bo storil.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.