Čeferin: Če bo Slovenija zavlačevala s plačilom odškodnine, bomo zarubili sredstva od države

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je danes odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov.

Kot so danes sporočili iz Strasbourga, je Slovenija kršila prvi člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću bo morala plačati 77.000 evrov odškodnine za materialno škodo, 3000 evrov za nematerialno in 5000 evrov za povračilo stroškov.

Čeferin: Poskrbeli bomo, da bo odškodnina Vaskrsiću čim prej izplačana

Odvetnik Peter Čeferin, ki je za Vaskrsića spisal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zaradi rubeža in prodaje hiše in z njo uspel, napoveduje, da bodo "poskrbeli za to, da bo dobil odškodnino čim prej izplačano. Če se bo izplačilo zavlačevalo, bomo zarubili sredstva od države Slovenije," je napovedal za STA.

"Hiša, ki je bila ocenjena na 140.000 evrov, je za poplačilo 124 evrov dolga šla na dražbo. Ker prva dražba ni bila uspešna, je prišlo do druge, na kateri je bila hiša prodana za polovično ceno, to je za 70.000 evrov," je za STA pojasnil Čeferin.

Kot je še dodal odvetnik, se je dolžnik med izvršilnim postopkom sicer pritožil na višje sodišče, a je bila pritožba zavrnjena. Izvršilnega postopka pa pred vrhovnim sodišče ni mogoče izpodbijati. Vaskrsić se je tako obrnil na odvetniško pisarno Čeferin, ki je najprej vložila ustavno pritožbo. "Slovensko ustavno sodišče zadeve ni sprejelo v obravnavo in to brez obrazložitve. Zato smo se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice," je razložil Čeferin.

Zakonodaja se je do zdaj, tudi zaradi tega primera, že spremenila

Na vrhovnem sodišču v odzivu ugotavljajo, da je evropsko sodišče "očitno drugače tolmačilo slovensko izvršbeno zakonodajo, ki so jo tudi sodišča v tem postopku upoštevala".

Odločitev ESČP "bo imela vpliv na slovensko sodno prakso, tako kot jo ima tudi v drugih primerih, kadar odloči drugače od dotedanjega razumevanja zakonodaje v sodnih postopkih, verjetno pa tudi na zakonodajo", so za STA zapisali na vrhovnem sodišču. Kot so izpostavili tako na vrhovnem sodišču kot na ministrstvu za pravosodje, je bila slovenska zakonodaja, tudi na podlagi izkušenj konkretnega primera, v tem času že dopolnjena.

Na ministrstvu so ob tem za STA pojasnili, da bodo tudi odločbo ESČP ustrezno proučili in po potrebi predlagali še dodatne rešitve in ukrepe. Februarja letos so namreč v strokovno in medresorsko usklajevanje poslali novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki med drugim ponuja nove varovalke ravno za primere, ko nepremičnina predstavlja dolžnikov dom in so praviloma zneski terjatev nizki.

Spomnimo

Primer je bil v Sloveniji leta 2012 zelo odmeven. Zoran Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.

Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je sicer dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.

Vrhovno sodišče je sicer v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so tedaj, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.