Sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem. Klemenčič: Prišli smo iz najbolj črne luknje

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je danes prejel depešo odbora ministrov namestnikov Sveta Evrope, da sodni zaostanki po desetih letih od odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lukenda v Sloveniji niso več sistemski problem. S tem je Slovenija naredila pomemben korak navzdol na lestvici kršiteljic človekovih pravic.

Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005 v primeru Lukenda in državi naložilo plačilo odškodnine. Takrat je tudi zapisalo, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Slovenija je nato sprožila projekt Lukenda, katerega cilj je bila odprava sodnih zaostankov.

Po Klemenčičevih besedah je pristojni organ Sveta Evrope letos opravil skrben in neodvisen pregled slovenskega pravosodnega sistema in ugotovil, da sodni zaostanki niso več sistemski problem. To je objektivni zunanji pokazatelj, da je Slovenija naredila pozitivne korake naprej pri zmanjševanju sodnih zaostankov. Slovenija tako več ni uvrščena med tistih nekaj držav Sveta Evrope, kjer so sodni zaostanki sistemski problem, je dejal minister.

Prav tako takšna odločitev pomeni, da osebe, ki menijo, da jim je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ne morejo več kar tako pričakovati, da bodo dobili zadoščenje na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj je današnja resolucija odbora ministrov odločila, da ima Slovenija dovolj notranjih pravnih poti, da izplačuje odškodnine v takih primerih.

Še slabih 50 zadev, v katerih je Slovenija v posebnem nadzoru

Potem ko je bila nedavno sprejeta odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi izbrisani, ostaja pred evropskim sodiščem še slabih 50 zadev, v katerih je Slovenija v posebnem nadzoru, je dejal minister na novinarski konferenci.

Ko bo še odločeno v zadevi Ališič proti državi v zadevi varčevalci LB, Klemenčič pričakuje, da bo pred evropskim sodiščem odprtih manj kot 10 sodb. Glede te zadeve so po besedah ministra "trenutni vmesni signali pozitivni".

Minister je tudi poudaril, da sta vlada in ministrstvo od začetka mandata posvetila posebno pozornost izvrševanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Današnja odločitev odbora ministrov namestnikov je tudi posledica tega, prav tako pa prizadevanj vrhovnega sodišča in vseh ostalih ministrov za pravosodje v preteklih desetih letih, ki so dali pomemben prispevek, "da smo se rešili tega jarma", je dodal.

Klemenčič: Prišli smo iz najbolj črne luknje

Po besedah ministra "smo prišli iz najbolj črne luknje, imamo pa še vedno posamezne zadeve, ki bodo še vedno upravičeno burile domišljijo medijev, politike in posameznikov, kot je primer Šilih". Gre za 21 let trajajoč spor po smrti Gregorja Šiliha.
Po Klemenčičevih besedah je ministrstvo za pravosodje prevzelo posredovalno vlogo mediatorja, da bi primer rešili po mirni poti. "Globoko verjamem, da bomo še pred koncem letošnjega leta tudi to zadevo rešili," je dejal.

Se pa Klemenčič zaveda, da to ne pomeni, da smo lahko na področju pravosodja zadovoljni. Kljub pozitivnim trendom je treba rešiti še določene težave, kot je denimo, kako hitreje priti do pravice, ter poenotenje ter večja predvidljivost sodne prakse.
Zato je vlada prejšnji teden v svežnju zakonskih predlogov s področja pravosodja potrdila novelo zakona o pravdnem postopku, ki po ministrovih besedah prinaša mnoge pomembne novosti.

Novela zakona o kazenskem postopku

Na današnji novinarski konferenci so tudi predstavili predlog novele zakona o kazenskem postopku, za katero Klemenčič pričakuje, da bo še letos potrjena na vladi. Novela med drugim državnim tožilcem in policiji ponovno omogoča zaslišanje prič v predkazenskem postopku.

Policija oz. tožilstvo bosta lahko po novem v predkazenskem postopku zaslišala osumljenca brez prisotnosti odvetnika, pri čemer bodo morali zaslišanje posneti. Če bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, bo takšno zaslišanje lahko dokaz na sodišču, medtem ko je imelo zdaj status uradnega zaznamka, je pojasnil državni sekretar Darko Stare.

Po noveli bodo vsi predkazenski in sodni postopki zoper istega obtoženca združeni v en postopek, razen če ne bo tehtnih razlogov za to, da takšen postopek ne bi bil učinkovit.
Z novelo tudi določajo pogoje, kdaj bodo lahko drugostopenjska sodišča vračala zadeve v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Namesto zunajrazpravnega senata bo o zadevah s področja pogojnih obsodb itd. lahko po novem odločal zunajrazpravni sodnik.

Zaostrujejo pa tudi pogoje za odsotnost od glavne obravnave in omogočajo hitrejše ter učinkovitejše preverjanje verodostojnosti zdravniških opravičil.

Po Klemenčičevih besedah je v zadnji fazi priprave tudi obsežna sprememba sodnega reda, ki bo med drugim omogočala javnost vseh sodb, vpeljuje anonimizator ter večjo preglednost delovanja sodišč.