Sodniki tožijo državo

Slovenski sodniki množično tožijo državo, je danes poročal Dnevnik. ''Tožbe sodnikov, tožilcev in pravobranilcev za izplačilo razlike v plačah ni nova zadeva, ampak zadeva, ki se vleče že najmanj eno leto," je dejala predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. ''Po izračunih društva bi morala država vsakemu sodniku za obdobje 2003-2008 izplačati znesek od 20.000 do 50.000 evrov glavnice.''

Roblekova je glede poročanja Dnevnika, da je po neuradnih podatkih vloženih že okoli 600 tožb za izplačilo razlike, pojasnila, da v društvu nimajo podatkov o številu vloženih tožb: "To je pač odločitev posameznega sodnika." Ocenila je, da so med vloženimi tožbami verjetno tudi tožbe tožilcev in pravobranilcev. Glede povprečnega zneska, ki ga zahtevajo s tožbo, je povedala, da so v času pogajanja z nekdanjim ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom izdelali izvedensko mnenje in sami ugotovili, da je v obdobju od leta 1997 prišlo do nepravilnega plačevanja. ''Izvedenec je izračune društva potrdil.''

Podatka, da bo država za izplačilo razlik morala iz proračuna plačati okoli 70 milijonov evrov, ni komentirala, ''saj teh izračunov društvo ni izdelalo''. Ob tem je poudarila, da se je za nepravočasna plačila vedelo že več kot eno leto, "s strani države pa ni bilo storjeno ničesar". "To, da je prišlo do teh tožb, pa je predvsem botroval odnos takratnih pogajalcev s strani držav proti sodnikom." Na vprašanje, zakaj je prišlo do tožb zaradi domnevno nezakonito neizplačanih plač šele lani, čeprav se "zadeva vleče že od leta 1997", je odgovorila: ''Ker so sodniki ves čas pričakovali, da bo država končno popravila napako, ki jo sama dela."

Po njenem mnenju je država dolžna spoštovati tisto, "kar sama sebi predpiše". ''Sodniki so pričakovali, da se bodo glede razlike v plačah dogovorili v okviru plačnih usklajevanj. Vendar do tega ni prišlo, zato so se posamezni sodniki odločili, da vložijo individualne tožbe." Roblekova je sicer že lani julija povedala, da so bile že vložene prve tožbe sodnikov, in sicer za vsakega sodnika približno 50.000 evrov neposredne škode. "Nato pa seveda pridejo še zamudne obresti in stroški, tako da ocenjujemo, da je za vse sodnike ta znesek okoli 100 milijonov evrov," je dejala tedaj.

Minister Zalar ne bo tožil, čeprav je bil sodnik

Minister za pravosodje Aleš Zalar je poudaril, da ministrstvo nikomur ne odreka pravice uveljavljanja premoženjskega interesa. Sicer pa meni, ''da lahko vsak pravosodni funkcionar, glede na funkcijo, ki jo opravlja, razmisli o primernosti vložitve take tožbe". "Sam sem bil sodnik in bi lahko vložil tožbo zoper državo," je dejal. Tega ne bo storil, ''ker se mu ne zdi primerno, da bi tožil državo, ki jo predstavlja''. Ob tem je javno pozval predsednika vrhovnega sodišča, generalno državno tožilko in generalnega državnega pravobranilca, naj tožbe zoper državo ne vložijo oziroma če so jo že vložili, naj jo umaknejo. Na ta način naj s svojim osebnim zgledom prispevajo "k premisleku vseh drugih pravosodnih funkcionarjev o tem, ali je primerno, da tožijo državo". Generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič je že sporočil, da tožbe ni vložil.

Zalar je glede vloženih tožb sodnikov, tožilcev in pravobranilcev tudi pojasnil, da je ministrstvo po prejemu sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je bila izdana junija letos, državnemu pravobranilstvu naročilo, naj zoper sodbo vloži revizijo. ''Državno pravobranilstvo je to storilo avgusta in zadeva je na vrhovnem tožilstvu." Pričakuje, da bo prednostno obravnavana.

Na ljubljanskem sodišču še noben primer ni pravnomočen

Po poročanju Dnevnika naj bi bilo nekaj sodb že pravnomočnih. Kot je za 24ur.com sporočila predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Nada Perič Vlaj je bilo lani in letos pri njih vloženih 259 takih tožb, trenutno jih obravnavajo 236 zadev. 23 tožb pa so vložili njihovi sodniki, zato so jih odstopili v reševanje drugemu sodišču, ker sodnik ne more soditi v svojem primeru, če želi zagotoviti nepristranskost. Na ljubljanskem sodišču še nobena tožba ni pravnomočna, povprečni zahtevani znesek v omenjenem številu primerov v obravnavi pa je 20.000 evrov.