Pisal nam je bralec Uroš, ki je prek oglasa na spletnem portalu bolha.com poskusil kupiti psička, a je – ker se je izkazalo, da gre za goljufijo – ostal brez denarja, pa tudi brez psička.
Oseba, ki je v oglasu uporabljala ime Triin Regina s spletnim naslovom triinregina@gmail.com, ga je prepričala s sentimentalno zgodbo o ubogem psičku iz Belgije, ki trpi v premajhnem stanovanju, zato ga je hotela podariti nekomu v Sloveniji. Plačati bi moral samo 125 evrov za transport iz Belgije.
"Vse skupaj je potekalo v polomljeni slovenščini, a elektronska pošta je bila izjemno dobro sestavljena, v pogovoru me je spraševala o stanovanju, poslala mi je slike psičke itd, ... " je opisal Uroš. Kmalu za tem, ko sta se dogovorila, je dobil elektronsko sporočilo od t. i. agencije za prevoz živali Worldwidepetshipping, ki je dokaj dobro kopirala spletno stran resnične agencije Worldwidepettransport.com. Uroš jim je denar posredoval preko Western Union, nato pa dobil elektronsko pošto, da ima psiček premajhno kletko in naj pošlje še dodatnih 300 evrov za kletko, ki naj bi jih dobil nazaj.
"Plačal sem transport, nisem pa plačal kletke. Psička nisem dobil, pa tudi denarja po vsej verjetnosti ne bom nikoli dobil nazaj. Vsekakor gre za eno veliko potegavščino, na katero sem na žalost nasedel," je še zapisal. O primeru je obvestil policijo in Bolho, kjer so sporni oglas že izbrisali.
Miha kupoval mačke, a so ga ogoljufali za 860 evrov
Na nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT so nam povedali, da se s takšnimi primeri srečujejo že dlje časa.
Tako so na primer pred časom pisali o Mihu, ki je na Bolhi zasledil oglas za mačke. Stopil je v stik s prodajalko, ki se je predstavila kot Helena Joyce iz Anglije. Gospa je prijazno rekla, da mu mačke odstopi brez plačila, saj je hudo zbolela in ne zmore več skrbeti za hišne ljubljenke. Vendar pa bo moral plačati stroške transporta, ki bodo znašali 140 evrov.
Mačke naj bi poslala preko logistične službe Agencia Transporte Dieren, ki je specializirana za prevoz živali. Tam so zahtevali še dodatnih 270 evrov za zavarovanje živali v primeru nesreče. Miha je poravnal stroške, nato pa so zahtevali še 250 evrov za poseben kovček, kjer bi bile mačke med poletom. Pa to še ni bilo dovolj. Z njim je stopila v stik tudi 'carina' in zahtevala 200 evrov za ureditev dovoljenj in potrdil o karanteni. Ko je Miha poravnal tudi te stroške, je prejel elektronsko pošto, da so sedaj mačke na poti na njegov naslov. Po določenem času je prejel sporočilo, da so mačke doživele nesrečo in poginile. Vendar pa mu ponujajo odškodnino v višini 30.250 evrov, saj je plačal zavarovanje v primeru nesreče in so denar že nakazali na račun odprt pri banki Lloyds Tsb Bank Cameroon. Prav ta banka je od njega nato zahtevala, da najprej poravna davek v višini 2.600 evrov, šele nato bo lahko dvignil svojo odškodnino. Na tem mestu je Miha prekinil komunikacijo in se obrnil na SI-CERT.
Tam so potrdili, da je bil žrtev klasične nigerijske prevare, v kateri goljufi zahtevajo poplačilo namišljenih stroškov. Prevarant niza različne stroške vse, dokler žrtev ne spregleda prevare. Za okrepitev verodostojnosti trditev prevarant v svojih sporočilih zlorablja tudi dobro ime različnih ustanov oziroma le-te pošilja v imenu ustanov (npr. bank, spletnih plačilnih servisov, logističnih služb, carine ipd.).
Bolha: Takšen oglas in njegovega lastnika takoj deaktiviramo
Na Bolhi so nam povedali, da je glede na to, da so s 700.000 aktivnimi malimi oglasi največji spletni oglasnik pri nas, število zabeleženih goljufij majhno, seveda pa se pojavljajo. "V takih primerih sporni oglas in njegovega lastnika nemudoma deaktiviramo, oškodovanega uporabnika pa napotimo na pristojne organe (policija). Sami v nadaljevanju na podlagi ustrezne pravne podlage pristojnim organom posredujemo podatke o spornem malem oglasu/uporabniku," so zapisali.
Kot pravijo, neprestano opozarjajo na previdnost in splošno mero preudarnosti, ki bi morala veljati za prav vse poslovanje preko spleta. Pri nakupu določenega predmeta preko spletnega mesta uporabnikom svetujejo, da s prodajalcem stopi v kontakt in preveri dejanski predmet prodaje (delovanje, resničnost, ustreznost …) pred izmenjavo denarja. Posebna pozornost velja pri ponudbah, ki zvenijo neverjetne in posebej ugodne, pri ponudnikih, ki želijo poslovati zgolj prek elektronskih kanalov in se ne želijo srečati s kupcem, pri prodajalcih iz tujine, ki zahtevajo, da jim kupec najprej nakaže denar, nato pa bo prejel plačan izdelek po pošti ipd.
SI-CERT: Lani je povprečno oškodovanje pri goljufiji znašalo kar 1000 evrov
Na SI-CERTU s posameznimi spletnimi oglasniki aktivno sodelujejo z namenom izobraziti kupce, oglasniki pa tudi sami posodabljajo varnostni nivo storitve. Konkretno na Bolhi je to preverjeni prodajalec, gumb za prijavo lažnivega oglasa. "Potrdimo lahko tudi, da vse prijavljene oglase na Bolhi zelo hitro odstranijo," so zapisali.
Kot pravijo, popolne zaščite pred lažnimi oz. goljufivimi oglasi ni, tako vedno obstaja možnost, da bo goljuf z nami vzpostavil komunikacijo prek drugih spletnih kanalov; FB, forumi, e-mail. Goljufi svoje delovanje prilagajajo rastočemu spletu in spletnim servisom in spletni oglasnik pri prevari igra samo vlogo posrednika. Glede na to, da so spletni servisi vse bolj uporabljani in priljubljeni, število spletnih uporabnikov pa narašča, je logična posledica tudi porast spletnih prevar. "V zadnjih letih tako opažamo izjemen porast različnih oblik spletnih prevar. Naša statistika za leto 2014 kaže, da je znašalo povprečno posamično oškodovanje pri goljufiji pri spletnem nakupovanju kar 1000 evrov."
Pri nobenem obravnavanem primeru ne gre dejansko za prodajo živali, ampak za to, da jih nekdo podarja (ponavadi z izgovorom, da je zbolel in ne more skrbeti za njih), uporabnik pa mora za to plačati prevoz, zavarovanje živali, posebno kletko. "Domišljija goljufov je neizmerna, izgovorov, zakaj pošiljke še ni, pa nikoli ne zmanjka. Takšen tip prevar imenujemo tudi advanced fee fraud (žrtev goljufu vnaprej nakaže določeno vsoto denarja, da bi v zameno dobila nekaj dosti bolj dragocenega; pasemske mačke, loterijski dobitek, bogato dediščino …)," še pravijo na SI-CERTU.
Bodite pozorni na sumljive znake
1. neverjetna ponudba - neverjetno nizke cene,
2. oglas prihaja iz tujine (še posebej v Sloveniji so spletni oglasniki zelo lokalnega značaja, zato je še toliko bolj sumljiv kupec ali pa prodajalec iz tujine) Največ goljufivih oglasov še vedno prihaja iz Nigerije in Kameruna, vendar obravnavajo tudi primere lažnih oglasov prevarantov iz držav EU.
3. plačilo prek sistema Western Union ali MoneyGram (sistema ne omogočata sledenja transakciji),
4. polomljena google translate slovenščina.
Preverite prodajalca
Na nekaterih spletnih oglasnikih lahko uporabniki ocenijo prodajalca, zato, če obstaja ta možnost, vedno preverite, kakšne izkušnje imajo z njim drugi kupci. Če to ni možno, vpišite ime, uporabniško ime ali elektronski naslov prodajalca v katerega od spletnih iskalnikov. Morda na ta način najdete tudi kakšne slabe izkušnje drugih uporabnikov, ki vas odvrnejo od nakupa. Če gre za prodajalca iz tujine, preverite njegov naslov na Google Maps ali Google Street View.
Bodite pozorni na elektronski naslov prodajalca. Podjetja, ki imajo svojo spletno stran, navadno uporabljajo elektronske naslove na svoji domeni, zato bodite še posebej pozorni, če uporabljajo elektronski poštni račun zastonj ponudnika, kot sta Gmail in Yahoo. Če vas torej kontaktira prodajalec z e-mail naslovom electronicmegastore@gmail.com ali smartbuy.iphone@yahoo.com, je to vsekakor znak za alarm.
Način plačila
Če izdelek kupujete na daljavo (torej ni možen ogled), se s prodajalcem poskušajte dogovoriti za plačilo po povzetju, torej da plačate, ko vam poštar že prinese paket. Plačilo preko Paypal sistema je tudi precej varno, saj lahko v nekaterih primerih kupec v primeru zlorabe zahteva vračilo kupnine (predhodno se seznanite s pogoji). Plačilo na bančni račun je že malce bolj tvegano, sploh če gre za bančni račun v tujini. Da otežijo sledenje, goljufi 'zaposlujejo' t.i. posrednike, ki denar sprejmejo na svoj bančni račun, nato pa ga po drugih kanalih pošljejo goljufu. Povsem pa se izogibajte plačilu prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram! Gre za priljubljeno orodje goljufov, saj je sledenje denarju zelo oteženo. Pri nakazovanju denarja fizični osebi v tujino zato raje izberite način plačila preko sistema PayPal.
Preverite fotografije
Če kupujete nekaj točno določenega (npr. avtomobil, delovni stroj, čoln, starinsko pohištvo, žival…), v spletni iskalnik, ki išče po fotografijah (npr. Google Image Search ali Tineye.com), vstavite katero od fotografij iz oglasa. Najdete na ta način še kakšen drug oglas, s povsem drugimi kontaktnimi podatki in lokacijo prodajalca, ali pa je prodajalec v oglas celo vstavil neko povsem generično fotografijo?
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.