Spodnjeposavska regija je rekorderka po cirozah jeter, Slovenija pa po porabi alkohola še vedno v evropskem vrhu
Kar 117.000 prebivalcev Slovenije pije tvegano. Letno alkohol povzroči pet odstotkov vseh smrti, v bolnišnicah pa pristane 4000 oseb. Rekorderka po cirozah jeter je spodnjeposavska regija. Po porabi alkohola pa smo peti na lestvici držav EU. Kaj lahko še storimo?
Graf Svetovne zdravstvene organizacije prikazuje odstotek odraslih moških, ki so odvisni od alkohola. (podatki iz leta 2011) (Foto: WHO)
Omejevanje dostopnosti, višja cena in spremembe pri oglaševanju alkoholnih pijač naj bi bili pravi načini, da bi se na lestvici, na kateri so evropske države razporejene po porabi alkohola, spustili še nekoliko nižje. Do tega spoznanja so prišli udeleženci nacionalne konference o alkoholni politiki. Poraba alkohola v Sloveniji se je sicer med letoma 2005 in 2010 zmanjšala za okoli 25 odstotkov, a se po letni porabi čistega alkohola po besedah Ivana Eržena, direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki tudi organiziral konferenco, uvrščamo na peto mesto držav EU. Kljub temu, da se zmanjšuje registrirana uporaba alkohola, težava ostaja neregistrirana uporaba alkohola, torej tistega, ki ga ljudje sami doma pridelajo.
(Foto: Thinkstock)
Kar 117.000 prebivalcev Slovenije namreč pije tvegano, 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk, starih med 25 in 35 let, se opija med enkrat in trikrat na mesec, delež tistih, ki zmerno pijejo, pa je 70 odstotkov.
Pet odstotkov vseh smrti povzroči alkohol, na leto pa je 4000 sprejemov v bolnišnice zaradi neustrezne rabe alkohola, pravi Eržen in poudarja, da je to povezano tudi z visokimi zdravstvenimi in družbenimi stroški.
PREBERITE ŠE: Ljudje, ki preveč delajo, so bolj nagnjeni k pitju alkoholnih pijač, je pokazala študija, v katero je bilo zajetih 400 tisoč ljudi.
Neustrezna raba alkohole je v veliko breme državi
Po ocenah strokovnjakov družbeno breme zaradi neustrezne rabe alkohola v Sloveniji na leto znaša 241,7 milijona evrov, medtem ko država s trošarinami na alkohol zbere 100 milijonov evrov. Po drugi strani pa se za preventivne programe proti uživanju alkohola po navedbah Eržena usmerijo minimalna sredstva.
(Foto: Damjan Žibert)
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je poudarila, da je treba izboljšati izvajanje zakonodaje glede omejevanja uporabe alkohola. Opozorila je tudi na finančne interese v družbi glede uporabe alkohola. "Ti obstajajo, tudi na ravni države, vprašanje pa je, koliko družbo stanejo kompromisi, ki jih sklepamo," je dejala in dodala, da zanjo že zadostuje dejstvo, da ocena bremena zlorabe alkohola bistveno presega prihodke od trošarin na alkohol.
Spodnjeposavska regija rekorderka po cirozah jeter
(Foto: Nacionalni inštitut za javno zdravje)
Alkoholizem je najbolj razširjen v tistih skupinah prebivalstva, ki so socialno tudi sicer najšibkejše. Pomembne so tudi razlike med regijami. Zaradi neustrezne oz. prekomerne uporabe alkohola je obremenjen predvsem vzhod države, spodnjeposavska regija pa je rekorderka po cirozah jeter. V tej regiji ima cirozo jeter 41,8 ljudi na 100.000 prebivalcev, kar je dvakrat toliko kot na primer v zahodnem delu države, pravi Eržen.
Dejstvo je, da je alkohol dokazano kancerogen. Po besedah Larsa Mollerja iz Svetovne zdravstvene organizacije je kar 25 odstotkov vseh rakov pri ženskah posledica uporabe alkohola, pri moških je takih 18 odstotkov.
Na ravni EU znašajo družbeni stroški zlorabe alkohola 1,3 odstotka BDP, kar je leta 2010 pomenilo 155,8 milijard evrov.
(Foto: Reuters)
Tako Moller kot tudi Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje sta predstavila možnosti, kjer bi lahko Slovenija napredovala pri omejevanju uporabe alkohola. Razmislili bi lahko o boljšem nadzoru prodaje oz. omejevanju dostopnosti alkohola z uvedbo licenc na prodajo alkoholnih pijač. Prav tako bi lahko omejili oglaševanje alkoholnih pijač oz. alkoholne industrije na športnih dogodkih in dogodkih, namenjenih za mlade.
Kljub večkratnemu zvišanju trošarin na alkohol te pijače ostajajo med cenovno dostopnejšimi v EU. Zato predlagata, da bi se obdavčitev alkohola usklajevala z inflacijo ali pa bi se uvedla minimalna cena na alkoholne pijače.
Evelina Smrekar z direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance je na okrogli mizi, ki je sledila predavanjem, pojasnila, da so trošarine na alkohol v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami višje.
Po drugi strani pa je višina trošarine na vino ničelna, ta odločitev pa je po njenih besedah zgodovinsko pogojena in jo je sprejela večina vinorodnih držav. Trošarina na vino se plačuje v skandinavskih državah, izrazito visoko imata Švedska in Irska, pred nekaj leti jo je uvedla tudi Francija, a je ta nizka.
Ob tem se sprašuje, ali bi se resnično podražile alkoholne pijače, če bi bila povišana trošarina. "Pred leti, ko se je ukinjalo carine, bi se lahko marsikateri izdelek pocenil, pa se ni zgodilo nič. Bojim se, da bi se tudi v tem primeru zgodilo enako," je dejala.
(Foto: Reuters)
Po mnenju glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlič pa je v Sloveniji alkohol prepoceni. Opozorila je tudi, da je v gostinskih lokalih praviloma vrček piva cenejši kot pa brezalkoholna pijača. Na inšpektoratu se zavzemajo za licenciranje prodajaln za prodajo alkohola, saj bi bila tako večja odgovornost na lastniku oz. prodajalcu takšne trgovine, ki bi se ji licenca v primeru kršitve odvzela.
Inšpektorat ima po njenih navedbah težave pri nadzoru nad prodajo pijač mladoletnim osebam kot t. i. skriti kupec, saj so vsi inšpektorji polnoletni, če bi pa si pomagali z mladoletnimi osebami pri tem, pa bi šlo za napeljevanje k uporabi alkohola.
Matjaž Mate z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pa meni, da prepoved alkoholnih pijač ni rešitev, ampak se je treba spopasti z vzroki za alkoholizem. Zvišanje cen alkohola bi po njegovem mnenju lahko pripeljalo do črnega trga, prav tako veliko ljudi živi ob meji, preko katere je alkohol cenejši.
