Prijateljstva med sodniki in upravitelji prerasla v poslovna sodelovanja

Nad delom sodnikov Jelke Rozman, Dide Volk in Gregorja Collautija so uvedli oceno sodniške službe, in sicer zaradi domnevne prepletenosti med njimi in stečajnimi upravitelji. Vsem trem sodnikom sicer od leta 2009 niso bili dodeljeni novi primeri stečajnih postopkov. Razporejeni so bili na delovno mesto z manjšim dejavnikom tveganja.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je poudaril, da sodišče prepletenost med sodniki in stečajnimi upravitelji jemlje kot relevantno težavo, ki jo bodo raziskali.

Masleša je dejal, da je treba upoštevati časovno dimenzijo očitanih spornih dejanj, saj gre za dogodke, ki so se zgodili pred štirimi leti. V tem času pa je bila insolvenčna zakonodaja že spremenjena. Vendar pa to ne zmanjšuje resnosti težav, je poudaril. Masleša upa, da v javnosti ne bo nastal napačen vtis o ravnanju vseh sodnikov in tako je tudi dejal, da so ti primeri izjeme, ki jih njihovi kolegi obsojajo.

Ob tem je Masleša poudaril vlogo medijev pri odkrivanju anomalij v sodstvu. Obnašanje stečajnih sodnikov in njihovi odnosi s stečajnimi upravitelji, ki so jih razkrili prav mediji, so po njegovem mnenju namreč nesprejemljivi. Izrazil je tudi pričakovanje, da "se bodo zadeve umirile" ter bodo drugi sodniki lahko nemoteno nadaljevali svoje delo.

"Sporna dejanja je treba gledati s časovne distance"

Predsednik okrožnega sodišča Anton Panjan pa je poudaril, da je očitana sporna dejanja treba gledati s časovne distance. Med ugotovitvami poročila o delu stečajnih sodnikov je izpostavil, da medijska razkritja odpirajo dvome v profesionalno delo nekaterih sodnikov. Pojasnil je, da kljub specifičnemu odnosu med stečajnimi upravitelji in sodniki med njimi ne sme priti do kršenja profesionalne etike, ki bi lahko škodila ugledu sodstva.

Tudi Panjan je govoril o tem, da je treba upoštevati, da se zadeve, ki se pojavljajo v medijih in ki nakazujejo vsaj prekoračitev profesionalne etike sodnikov, nanašajo na obdobje v letih 2008 in 2009, v tem času pa se je spremenil tudi zakonodajni okvir. Konec leta 2008 je bila namreč vpeljana novost pri računalniški izbiri stečajnih upraviteljev in sodnikov.

Omenjeni čas je bil po njegovem mnenju "čas bistvene nestabilnosti zakonskih predpisov s področja insolvenčne zakonodaje", ki se jo čuti še zdaj, vendar pa so bili že takrat sproženi postopki za ureditev razmer.

Ministrstvo za pravosodje je namreč leta 2009 vrhovno državno tožilstvo zaprosilo za preverbo morebitnih znakov kaznivih dejanj, ki so bili povezani z izdajanjem sklepov o odmeri nagrad upraviteljem. Omenjena zadeva je bila lani zaključena s poročilom, da kriminalistična preiskava ni zaznala znakov kaznivih dejanj, je pojasnil Panjan.

Dodal je, da je bila v enem izmed postopkov sodnice Rozmanove avgusta letos zaključena tudi posebna revizija dela, ki jo je zahteval Bojan Oblak, eden od upnikov v stečajnem postopku podjetja HKS Sicura, ki poskuša na nepravilnosti opozoriti že več mesecev, a vedno dobi odgovor, da predsednik vrhovnega sodišča ne more ukrepati zoper samostojne in neodvisne sodnike.

Revizija je bila osredotočena na višino nagrad stečajnemu upravitelju, in sicer ni ugotovila večjih odstopanj, je pa višje sodišče ocenilo, da sodnica ni vedno odločala s potrebno skrbnostjo, vendar so bile vse napake odpravljene v pritožbenem postopku.

Panjan je ocenil, da je morda oddelek za stečajne postopke po krivem preveč izpostavljen v negativni luči, saj je bil v zadnjih dveh letih reorganiziran in uspešno nadaljuje svoje delo. Izrazil je še upanje, da omenjena zgodba ne bo negativno vplivala na delo preostalih stečajnih sodnikov.

Etičnost sodnikov

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto pa je izpostavila potrebo po vzdrževanju profesionalne sodniške etike, ki v javnosti ne sme vzbujati dvomov v korektnost sodniškega dela ali vplivati na ugled sodišča. V zvezi s tem bo višje sodišče predlagalo svetu za sodniško etiko pri Slovenskem sodniškem društvu, da sprejme stališče o etičnosti ravnanj sodnikov.

Od prijateljstev do poslovnih sodelovanj

Medtem pa iz sodniških omar padajo novi okostnjaki. Kot so razkrili v oddaji 24UR, stečajni sodniki z upravitelji ne le prijateljujejo, ampak tudi predavajo in izdajajo skupne publikacije.

Kot so poročali v oddaji, so v stečaju podjetja Otrino med odkrivanjem nepravilnosti izstopali trije datumi. Javna dražba, na kateri se je prodalo premoženje, je bila februarja 2010. Toda zaupni dokumenti so razkrili, da je stečajni upravitelj Igor Bončina dva meseca pozneje o prodani opremi komuniciral s popolnoma drugim podjetjem Arctur. Neki drug dokument pa dokazuje, da je omenjeno podjetje stečajno maso dejansko odkupilo že pred javno dražbo, ki je bila, kot kaže, vnaprej dogovorjena.

Sodnica Mateja Levstek tega ni opazila. Kot zanimivost pa v 24UR izpostavljajo, da je bila med vabljenimi na Bončinov sprejem v gledališče in vinoteko. Na vabilo se je, tako trdi vir za 24UR, tudi odzvala.

Prijateljstva med sodniki in upravitelji pa so prerasla tudi v poslovna sodelovanja. Dida Volk, ki je prijateljici Mojci Breznik vodila več stečajev, po poročanju Dnevnika skupaj z Breznikovo celo predava, izdaja publikacije in vodi seminarje.