Sedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu Boštjan M. Zupančič je edini, ki se je prijavil na razpis za kandidata za sodnika Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Zupančič, rojen 13. maja 1947, ki je sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice od ustanovitve 1. septembra 1998, je strokovnjak za kazensko pravo, kazenski postopek in primerjalno ustavno pravo. Mednarodno kazensko sodišče bo predvidoma začelo delovati šele prihodnje leto, ko se bodo države pogodbenice dogovorile o načinu izvolitve 18 sodnikov in glavnega tožilca. Zato slovenski kandidat z današnjo izvolitvijo v državnem zboru še ni avtomatsko imenovan tudi za sodnika ICC, pač pa se bo uvrstil v krog kandidatov, izmed katerih bodo nato na ICC izbrali omenjene sodnike in tožilca.
Tudi na razpis pravosodnega ministrstva za kandidata za Mednarodno kazensko sodišče za Ruando se je prijavil le en kandidat, in sicer dosedanji sodnik na omenjenem sodišču Pavel Dolenc. Kandidate, ki jih izberejo države, pa sodniki mednarodnega sodišča izberejo po posebnem selekcijskem postopku.
Zakon o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament
Ob načrtovanem vstopu Slovenije v EU leta 2004 sprejeti zakon omogoča izvedbo volitev in s tem vključitev v institucionalno strukturo EU. Pogodba iz Nice za poslance, izvoljene v Sloveniji, sicer določa sedem mest v tej edini evropski instituciji z neposredno izvoljenimi člani. Po besedah notranjega ministra Rada Bohinca je pozitivni izid ponovitvenega irskega referenduma o ratifikaciji pogodbe iz Nice (oziroma podpora irskih volivcev širitvi EU) le še dodatno utrdil pravico do sedmih poslanskih mest, kot tudi letnico 2004.
Zakon o sodelovanju Slovenije z ICC
Ta zakon bo omogočil sodelovanje prek državnih organov, obenem pa predstavlja pravno podlago za izvedbo obveze, ki jo je Slovenija sprejela novembra lani z ratifikacijo Rimskega statuta ICC. S slednjo se je obvezala, da bo z ICC sodelovala pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj iz njegove pristojnosti.
Poslanci so tako poleg zakonov o sodelovanju med Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem in o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament sprejeli še zakon o eksplozivih, o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti, o uresničevanju javnega interesa za kulturo, o uporabi slovenskega znakovnega jezika, o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter o novelah zakonov o državljanstvu, o detektivski dejavnosti, o pravdnem postopku ter o varstvu topografije polprevodniških vezij.
Poslanci DZ pa so zavrnili novelo zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, tako da lahko posameznik, kot je veljalo že doslej, za polico prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zamenja 10.000 pokojninskih bonov. Parlamentarna večina je podprla dopolnilo poslanske skupine DeSUS ter s tem zavrnila predlagano povišanje števila pokojninskih bonov.
Vilo Bled prodati ali ne?
Poslanci so tudi podprli tri sklepe v zvezi z odprodajo državnega premoženja za leti 2002 in 2003, vendar so pri tem na predlog SLS izvzeli soglasje glede prodaje protokolarnega objekta Vile Bled. Tako bo zaenkrat dovoljena predvsem odprodaja starih avtomobilov in drobnega inventarja.
Ustanovitev sveta za sistem plač v javnem sektorju
Državni zbor je na podlagi spomladi sprejetega zakona o sistemu plač v javnem sektorju sprejel odlok o ustanovitvi sveta za sistem plač v javnem sektorju. Svet za sistem plač v javnem sektorju bodo sestavljali predstavniki državnih organov, reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Mandat sveta, ki ga sestavljajo tako predstavniki delodajalcev kot tudi delojemalcev, traja štiri leta, njegov namen pa je spremljanje izvajanja omenjenega zakona ter spremljanje politike na področju plač v javnem sektorju.
Svet za sistem plač v javnem sektorju bo konstituiran, ko bosta imenovani dve tretjini njegovih članov. Imena predstavnikov bodo morali državni organi, reprezentativna združenja lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikati javnega sektorja posredovati notranjemu ministru najkasneje v roku štirinajstih dni od uveljavitve odloka.
Glede sestave sveta so poslanci sprejeli tudi dopolnilo, s katerim so določili, da državni zbor, ustavno sodišče, vrhovno sodišče, državno tožilstvo in varuh človekovih pravic v svet imenujejo po enega člana in za vsakega člana po enega namestnika, medtem ko bo vlada imenovala šest članov in prav toliko njihovih namestnikov.
