Srbijo in Slovenijo druži veliko stvari, celo spor s Hrvaško glede meje

Slovenski in srbski zunanji minister Karl Erjavec in Ivica Dačić sta danes v Ljubljani potrdila dobre odnose med državama, skupne interese in krepitev gospodarskega sodelovanja. Slovenija bo v skladu z dogovorom vlad v kratkem v okviru nasledstva dobila nov paket arhivskega gradiva, nadaljevala se bo delitev diplomatsko-konzularnih predstavništev.

To je po pogovoru z Dačićem na skupni novinarski konferenci povedal Erjavec, potem ko sta pregledala realizacijo dogovorov in odločitev, sprejetih na zadnjem zasedanju vlad Slovenije in Srbije oktobra lani v Srbiji. Ugotovila sta, da gredo glede uresničevanja dogovorjenega "vse stvari v pozitivno smer", je dodal.

Spomnil je, da je Slovenija po skupni seji vlad v okviru nasledstva prvič prejela del arhivov nekdanje SFRJ. "Dogovorila sva se, da se ta proces nadaljuje, v kratkem bomo prejeli nov paket arhivskega gradiva," je povedal. Po njegovi oceni tudi delitev diplomatsko-konzularnih predstavništev poteka zelo dobro, nadaljevala se bo tudi letos.

Slovenija je decembra lani prevzela originale 43 mednarodnih sporazumov iz arhiva zunanjega ministrstva Srbije, ki je pomenil prvi prevzem jugoslovanskih arhivov v Beogradu s strani katerekoli države naslednice po 25 letih od razpada SFRJ. Šlo je predvsem za tehnične sporazume z Italijo in Avstrijo, nanašajo pa se izključno na ozemlje Slovenije. V skladu z dogovorom bo Slovenija skupno prevzela originale 95 pogodb.

Dačić je povedal, da so se dogovorili, da bodo vse arhive, ki so v Beogradu in so pomembni za Slovenijo, njej tudi izročili. Izpostavil je tudi pomen tega, da sta državi "v zadnjih letih premaknili z mrtve točke" vprašanje nasledstva in da nadaljujeta reševanje odprtih zadev.

Ministra sta izpostavila tudi krepitev gospodarskega sodelovanja. Kot je povedal Erjavec, sta državi lani blagovno menjavo povečali za 9,4 odstotka na milijardo evrov. V Srbiji deluje 1500 slovenskih podjetij. Obstaja pa še velik potencial za nadaljnji razvoj sodelovanja in skupen nastop na tretjih trgih.

Dačić, ki je bil v Sloveniji že večkrat, kot premier in notranji minister, je izpostavil velik napredek v političnih odnosih med državama v zadnjih letih, med drugim prakso skupnih sej vlad.

Erjavec je Slovenijo označil za trdno partnerico Srbije na poti v EU, saj je prepričana, da "prej ko bodo države regije prišle v EU, bolj bo to vplivalo na njeno stabilnost". Strinjala sta se, da državi dobro sodelujeta tudi glede kandidatur za mednarodne organizacije.

Dačić opozoril, da ima tudi Srbija težave s Hrvaško pri določitvi meje

Dačić je pri tem poudaril tudi pomen medsebojne podpore v dvostranskih problemih. Dodal je, da ima tudi Srbija s Hrvaško probleme pri določitvi meje, in sicer na Donavi. Pri tem je omenil možnost, da bi vprašanje lahko reševali tudi ob pomoči tretjega, če dvostransko ne bo mogoče.

Glede migracij je Erjavec dejal, da državi trenutno ugotavljata, da obvladujeta razmere glede na to, da kakšnega posebnega migracijskega pritiska na balkanski poti ni, da pa obstaja bojazen glede sporazuma med EU in Turčijo, ki je ključen za to migracijsko pot.

Dačić meni, da državi nimata vsebinskih odprtih vprašanj, kar je treba izkoristiti za razvoj odnosov na vseh področjih. Tista, ki so odprta, kot npr. vprašanje položaja manjšine za srbske prebivalce v Sloveniji, pa meni, da ni razloga, da jih ne bi skupaj reševali. "Nadaljevali bomo politiko sodelovanja, iskanja skupnih rešitev," je zagotovil.

Novinarje so zanimale skorajšnje predsedniške volitve v Srbiji, kot tudi napoved, da bo BiH ta teden vložila zahtevo za revizijo sodbe Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) v tožbi BiH proti Srbiji zaradi genocida iz leta 2007.

Glede slednjega je Dačić menil, da gre za "vrnitev v preteklost", ki je "kontraproduktivna in politično škodljiva". Dodal je, da Srbija ni proti preiskavi in kaznovanju vojnih zločinov, da pa je ICJ že presodil, da Srbija ni sodelovala v genocidu. Pomembno je ohraniti politično stabilnost BiH in ohraniti BiH na podlagi Daytona, gre pa tudi za "vprašanje ali ima bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović politično legitimizacijo za vložitev zahteve", je dodal.

Na vprašanje, kdo bo v Srbiji "glavni pilot" v primeru zmage premierja Aleksandra Vučića na predsedniških volitvah - predsednik ali premier - pa je odgovoril, da je res, da ima predsednik republike manjše pristojnosti v izvršni oblasti kot premier, da pa "pristojnosti še ne naredijo voditelja". "Če ima nekdo največjo politično podporo je gotovo, da bo vlada delala v dogovoru s predsednikom republike. To je drugačna situacija, kot je bila doslej," je dodal. Ni pa želel govoriti o tem, kdo bo v primeru zmage Vučića srbski premier.

Iz kabineta premierja Mira Cerarja so sporočili, da sta z Dačićem največ pozornosti namenila gospodarskim odnosom, evropskim temam in Zahodnemu Balkanu. Cerar je pozdravil dobro gospodarsko sodelovanje med državama in izrazil zadovoljstvo s hitrejšim napredkom Srbije pri odpiranju pogajalskih poglavij z EU, kjer ji bo Slovenija še naprej pomagala. Strinjala sta se, da sta stabilnost in varnost na Zahodnem Balkanu izredno pomembni, tudi v luči migracij in varnostnih vprašanj v Evropi. Cerar je izpostavil pomen partnerskega odnosa med članicami EU in državami Zahodnega Balkana glede migracij.