FOTO: Kenijski tekači, ki so zašli s poti, bi lahko postavili rekord proge

Volkswagen 21. Ljubljanski maraton je postregel s pravim tekaškim praznikom,  pa tudi z zapletom, po katerem uradni izidi maratoncev na 42 km dolgo niso bili uradni, nekaj kenijskih tekačev pa je bilo v solzah. In to prav skupina tekačev, ki bi sicer zmagala.

"Ko smo trije na 38. kilometru sami merili čas, je ta za vodilno trojico, ki se je odcepila pri Žalah, obetal končni izid okrog 2:07,30, torej rekord proge. Zadnje tri kilometre potem nisem bil več s tekači, ko se je zgodil zaplet. Povedali so mi, da je med 39. in 40. kilometrom policijsko vozilo pred vodilno skupino zavilo ulico prej, kot je bila začrtana trasa, za njim pa je šlo tudi snemalno vozilo uradne televizije maratona Planet TV. Sledila mu je tudi vodilna skupina tekačev kot večinoma na trasi. Avto z uradno merilno uro pa je bil šele za njimi in za njo so šli ostali tekači. Tako je vodilna skupina izgubila vso prednost, priložnost za precej boljše čase ter tudi možnost za zmago, ki prinaša 20.000 evrov," je zaplet, ki je pogostejši v kolesarstvu, opisal Gabrijel Ambrožič. Ta je v organizacijskem odboru mitinga zadolžen za tuje vrhunske tekače.

Ambrožič je dejal, da so po sestanku tekmovalne žirije uradni izidi obveljali, "tekmovalci, ki so bili oškodovani, pa bodo dobili določena denarna nadomestila".

Zaplet je za oddajo 24UR pojasnil direktor Ljubljanskega maratona Gojko Zalokar. Dejal je, da je težko reči, kdo je za zaplet pravzaprav kriv. "Šlo je za splet okoliščin."

Čeprav so bili tekači, ki bi brez zapleta zmagali, opeharjeni za odličen rezultat, se jim bodo organizatorji maratona oddolžili. "Dogovorili smo se, da prvi trije - tako kot trojica, ki bi načeloma morala zmagati - dobijo enake vsote denarja." Tako, kar se tiče zaslužka, ne bo nihče opeharjen.

To sicer pomeni, da bo nagrajevanje zmagovalcev organizatorje letos stalo nekaj več, kot bi jih, če do zapleta ne bi prišlo, vendar Zalokar poudarja, da je to pravzaprav pošteno.

Zmaga v roke Kenijcev

Uradno je tako zmagal Kenijec Laban Mutai, ki je s časom 2:09:16, kar je minuta in četrt pod rekordom proge, na 42 km ugnal rojaka Philipa Sanga Kimutaia (2:09:19) in Levija Omarija Mateba (2:09:37). Tudi med atletinjami rekord proge ni padel. Changwonyjeva je slavila s časom 2:29:31, druga je bila Etiopijka Shasho Insermu (2:30:53), tretja pa rojakinja slednje Beshadu Bekele Bedane (2:31:05).

Med Slovenci sta bila v maratonu najboljša sedmouvrščena Helena Javornik (2:29,32) in Aleš Žontar na 11. mestu (2:36:57).

Slovenska rekorderka Javornik, ki je zdaj le še rekreativka, je maja letos v Radencih v svojem petdesetem letu tekla svoj petdeseti maraton na 42 km in je tedaj osvojila svoj 40. državni naslov. "Na tej novi progi v Ljubljani sem tekla prvič, je izjemna, vreme je bilo tudi odlično. Zadnjih nekaj tisoč metrov je bilo ob progi ogromno gledalcev, ki so nas kar ponesli v zadnjem delu. Žal pa so se slovenski izidi v zadnjem obdobju na dolgih progah poslabšali. Sama sem najboljše izide dosegala po 15 letih treninga, mnogi obupajo prehitro," je nastop strnila Javornikova, ki je leta 1996 slavila na uvodnem ljubljanskem maratonu.

Lamovca zaradi težav z nogo odpeljali v bolnišnico

Slovenska atleta Sonja Roman in Peter Lamovec sta bila najboljša v teku na 21 km, ki je štel tudi za slovensko prvenstvo.

Po precej hladnem in svežem jutru so se temperature tako povzpele, da je bilo za nekatere tekače že prav vroče in mnoge so odpeljali na oskrbo k zdravniškim ekipam ob progi in na cilju, Lamovca, ki je odšepal zadnje metre pred ciljem, pa so zaradi težav v desni nogi odpeljali v bolnišnico na natančnejše preiskave. Lamovec upa, da bo pripravjen za vrhunske dosežke na EP v gorskem teku prihodnje leto v Sloveniji.

Gorski tekač Lamovec je s časom 1:07:51 za šest sekund prehitel Roka Puharja (1:07:57), tretji je bil Domen Hafner (1:09:29). Romanova, slovenska rekorderka na 1500 m, je z 1:17:50 za minuto in 28 sekund ugnala drugouvrščeno Danijelo Kuno iz Hrvaške (1:19:18), tretja pa je bila Madžarka Bakony Fruzsina (1:22:02). Na petem mestu je srebro za DP osvojila Eva Zorman (1:23:59), mesto za njo pa je bila tretja v DP Lucija Dolenc Čuk (1:24:30).

Romanova je bila po desetih letih znova na ljubljanskem maratonu in jo čez tri tedne čaka lov na normo za svetovno prvenstvo prihodnje leto v Londonu. "Tu sem prvič nastopila bolj za hec, tokrat pa ne, to postaja že moja tekmovalna disciplina. Z moje strani so zato pritiski večji. Moj glavni cilj sezone bo 20. novembra v Valencii, to je bila dobra priprava na tekmovanje in lov za normo za SP. Pričakovala sem boljši čas, na začetku sem imela premalo svežine, pogoji pa so bili dobri," je povedala.

Planka odnesli na nosilih

Tek na 10 km je potekal v precej hladnem vremenu, sonce pa je nato med tekom na najdaljših razdaljah, kjer so začeli dve uri pozneje, krepko ogrelo ozračje.

Na najkrajši razdalji je Blaž Grad v izenačenem boju v finišu s časom 31:44 za dve sekundi ugnal Mateja Šturma (31:46) in po lanskem drugem mestu prišel do svoje četrte ljubljanske zmage ter se na 10 km po zmagah na čelu izenačil s Sonjo Roman. Tretji je bil triatlonec Matevž Planko (31:58), ki je v soboto slavil na srednješolskem teku. Med tekačicami je bila odločitev znana že veliko pred ciljem. Laura Stauber je s časom 37:14 za več kot minuto in pol ugnala Tino Česnik (38:53), tretja je bila Tina Kozjek (39:12).

"To je moja najtežja od štirih zmag doslej. Dokaj hladno je bilo zjutraj, pa tudi konkurenca je bila zelo dobra. Vesel sem zmage, do katere sem prišel v finišu. Zadnjih 1500 m se nisem dobro počutil, v zaključku me je dvojica celo prehitela in sem mislil, da bom tretji. Potem pa je Planka povsem pobralo in sem se potrudil za zmago. Ko sem si tik pred zaključkom pridobil deset metrov prednosti, sem že vedel, da me nihče ne more več prehiteti," je dejal Grad, sicer specialist za 3000 m zapreke.

Kakšnih 150 m pred ciljem je mladi triatlonec Planko prišel na čelo in začel teči izjemen ritem, kar pa je storil prehitro in kmalu padel na tretje mesto, vse skupaj pa ga je tako izčrpalo, da se je zgrudil v cilj in so ga na nosilih skoraj nepremičnega prenesli v zdravniški šotor. Tam si je 18-letni Kamničan tako opomogel, da se je lahko nedolgo zatem pridružil razglasitvi najboljših.

Med najboljšimi tekačicami na 10 km si je 16-letna Laura Stauber hitro pritekla veliko prednost, tako da je bilo ime zmagovalke znano že zgodaj. "Pričakovala sem stopničke. Na začetku je bilo mrzlo, ko pa sem videla, da sem v ospredju, sem držala tempo, ki je bil dovolj za zmago. Pred tekmo sem ocenjevala, da me lahko prehiti le ena tekmica, tako da to tudi ni kakšno presenečenje. Proga je zahtevna in mi ni všeč, vendar sem na njej dvakrat že tekla in sem jo uspešno zmogla," je pojasnila.

Maraton izjemno priljubljen

V dveh dneh je na maratonu sodelovalo rekordnih 23.767 tekačev in tekačic, od tega v soboto okrog 8528 otrok, osnovno- in srednješolcev, drugi dan 15.239 tekačev na daljše proge. Proračun maratona je 1,6 milijona evrov, količine hrane in pijače ter drugih potrebnih dodatkov za izvedbo pa merijo v tonah in hektolitrih.

Predsednik organizacijskega odbora in eden glavnih pobudnikov tekmovanja Andrej Razdrih je dejal, da je prvi maraton oktobra 1996 na 42, 21 in sedem kilometrov pritegnil nekaj nad 670 ljudi, sedaj pa število vsako leto raste.