Strokovnjak: podjetja odpuščajo varnostne inženirje, država znižuje kriterije za požarno varnost

Po požaru v Kemisu, kjer je 15. maja zagorelo v skladišču nevarnih odpadkov, se je odprla žgoča debata o tem, kako je v Sloveniji dejansko poskrbljeno za požarno varnost. Ali imamo ustrezno zakonodajo in učinkovite organe nadzora? Zakaj so marsikje v tujini že dojeli, da je treba sprejemati ukrepe, ki bodo povečevali požarno varnost, na pa da jo še znižujejo, pri nas pa smo leta 2013 naredili korak nazaj. Kdaj se bomo zavedli pravega pomena preventive in dojeli, da en evro, vložen v preventivo, reši sedem evrov direktnih požarih škod in kar 41 evrov posrednih škod, na kar je opozoril tudi naš sogovornik, doc. dr. Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in mednarodni organizaciji CTIF, profesor na Becker College v ZDA.

Požar v Kemisu je po mnenju Juga pokazal na številne težave s področja požarne varnosti. "Upam in želim, da se bo našlo vzroke za nastanek požara v Kemisu ter da se bo šlo po poti iskanja odgovornosti," pravi Jug, ki se s področjem varstva pred požarom ukvarja že skoraj 20 let.

Zaradi novih materialov se lahko požar v popolnosti razvije v manj kot petih minutah

Tisti, ki se s področjem požarne varnosti ukvarjajo že dlje, opažajo, da se zaradi zmanjšanja vlaganj v požarno varnost, ki je pogosto neželen strošek, ter zaradi vedno večjih požarnih obremenitev in kompleksnosti gorljivih snovi, stopnja požarnih tveganj na splošno viša, tudi v svetovnem merilu. "Do polno razvitih požarov prihaja ob novih materialih v času pod pet minut, včasih so ti časi bili 10 minut. To pomeni, da lahko posledično pričakujemo večje požare tudi v prihodnje. Na tem mestu je Slovenija specifičen primer, saj je odnos do požarne preventive v zadnjih letih zelo slab, prav tako se malo dela na stroki požarne varnosti," opozarja Jug.

Jug je navedel tudi številna dejstva, ki prikazujejo, kako se zadnja leta slabša problematika požarne varnosti v Sloveniji. Izpostavlja, da je večina podjetij po Sloveniji odpustila varnostne inženirje, ki so bili svoje čase vodilo stroke na področju varstva pri delu in požarne varnosti. "Namesto tega imajo tako imenovani outsourcing, ki je sicer pravno formalno dovoljen. Posledica tega pa je, da je manj prisotnosti stroke v podjetju, pogodbeni varnostni inženir slabše ve, kaj se v podjetju dogaja, slabše lahko spremlja nenadne spremembe, ki so pogosto odločilne prav v primeru varnosti," navaja Jug, ki izpostavlja tudi, da projektanti požarne varnosti nimajo rednih usposabljanj, licence jim veljajo doživljenjsko. "Kljub novim dognanjem na področju varstva pred požari, ki sežejo tako na področje dinamike gorenja, sistemov za odvod dima in toplote, odkrivanja požarov ter gašenja, projektante požarne varnosti nič ne sili, da se morajo redno usposabljati ter spremljati dognanja stroke v svetovnem merilu," še pravi Jug.

Prelomno je bilo leto 2013

Tega leta naj bi, tako trdi Jug, na Ministrstvu za obrambo ukinili revizije požarne varnosti. Revizija je bil strokovni pregled elaboratov, ki je imel za nalogo pogledati, kako ostali projektanti uvajajo zahteve požarne varnosti v projektno dokumentacijo, kar se je pokazalo kot dober ukrep prav pri zelo kompleksnih objektih, kot je na primer Kemis, pravi Jug.

Na Ministrstvu za obrambo pojasnjujejo: "V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, ki je stopil v veljavo v letu 2012, je bila uveljavljena sprememba določbe tega člena, in sicer, da se revizija projektne dokumentacije opravi samo, če tako zahteva investitor. Do uveljavitve omenjene spremembe zakona, pa je veljalo, da je bila revizija projektne dokumentacije obvezna pri projektih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za zahtevne objekte in tudi za projektno dokumentacijo, za katero je tako določeno s posebnimi predpisi. S spremembo gradbene zakonodaje se je posledično s pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti preklical 14. člen pravilnika o požarni varnosti v stavbah, kjer je bila predpisana revizija požarne varnosti v projektih za pridobitve gradbenih dovoljenj za gradnjo stavb. Pri tem je treba poudarit hierarhične nadrejenosti zakona o graditvi objektov, saj z dnem uveljavitve prej omenjene spremembe določb 53. člena zakona o graditvi objektov navedeni 14. člen pravilnika o požarni varnosti v stavbah ni več veljal." 

Poslabšanju na področju požarne varnosti je botroval tudi ukrep, da Uprava RS za zaščito in reševanje ni več pristojna za izdajanje požarnovarnostnih soglasij, opozarja Jug in dodaja: "Sedaj je namreč celotna odgovornost na lastniku in odgovornem projektantu, kar je ob pomanjkanju etičnih in moralnih vrednost ter velikih pritiskih naročnika pogosto lahko sporno."

Na obrambnem ministrstvu pojasnjujejo, da so bili "revidenti zadolženi za revizijo projektne dokumentacije, kar je ob sistemu soglasij pomenilo dvojnost, ki je bila v prehodnem obdobju s spremembami in dopolnitvami zakona o varstvu pred požarom v letu 2007 ohranjena za določene zahtevnejše objekte, za katere je bila predpisana izdelava študije požarne varnosti, pristojnost pa s 1. januarjem 2007 prenesena iz Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na Upravo RS za zaščito in reševanje. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom v letu 2012 je bila izdaja soglasij k gradbenim dovoljenem s 1. januarjem 2013 ukinjena, s čimer se je v celoti uredila temeljna odgovornost investitorja, projektanta in izvajalca, kot je določal zakon o graditvi objektov," navajajo na obrambnem ministrstvu in dodajajo, da se inšpekcijski nadzor ni ukinjal.

Država znižala kriterij zahtev za požarno varnost

Svojo vlogo pa ima pri tem tudi Ministrstvo za okolje in prostor, opozarja Jug, saj so leta 2013 z novim pravilnikom zvišali prag kriterijev za določitev 'požarno zahtevni objekt', kar pomeni, da je s tem padel kriterij zahtev za požarno varnost. "Zasnovo požarne varnosti za manj zahtevne objekte, ki so od leta 2013 lahko zelo veliki, lahko izdela vsak neuki arhitekt ali inženir na enem A4 papirju, brez dodatnega strokovnega izpita požarne varnosti," je jasen Jug, ki izpostavlja tudi vprašljivost pregledov sistemov aktivne požarne zaščite s strani pooblaščenih preglednikov vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. "Sistemi aktivne požarne zaščite (odkrivanje in javljanje požara, odvod dima in toplote, sistemi za gašenje) so kar pogosto napačno vgrajeni, o njih ni ustrezne dokumentacije, lastnik objekta je pogosto nemočen in išče vse možne vzvode, da objekt dobi uporabno dovoljenje - pogosto za ceno ustrezne požarne varnosti," svoja opažanja glede dejstev, ki posledično vodijo v požare, povzema Jug.

Del odgovornosti s svojimi ukrepi tako nosijo pristojna ministrstva, opozarja Jug. "V državah, kjer se lotevajo sprememb predpisov nekoliko bolj premišljeno, prej resno pomislijo na vse posledice ukrepov. Tako je tudi sosednja Madžarska predlani pred pomembno spremembo predpisov od predlagateljev sprememb predpisov na področju požarne varnosti zahtevala dva podatka - kako bo predpis vplival na stanje požarne varnosti in kaj bo sprememba predpisa finančno pomenila za investitorje - bo požarna varnost dražja? Ob spremembi predpisov v Sloveniji nam je bilo iz resornih ministrstev večkrat pojasnjeno da so ukrepi z namenom zmanjševanja administrativnih ovir, ki bodo investitorjem olajšale delo. Mnenje stroke takrat je bilo, da to ni tehten razlog, saj varnost ne more bit svobodno prepuščena prostem trgu." poudarja Jug.

Kako je požarna varnost urejena drugje?

Na vprašanje, kako imajo področje požarne varnosti urejeno drugod oziroma katere so nam referenčne države, Jug pojasnjuje: "Referenčne države na področju požarne varnosti so Velika Britanija, skandinavske države, Nemčija, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. To so vse države, kjer zelo simultano razvijajo stroko požarne varnosti kot znanost, predpise, nadzor in usposabljanje ter dajejo velik vpliv požarni preventivi."

Jug poudarja, da je trend na področju sprememb predpisov uvajanje stabilnih naprav za gašenje ali tako imenovanih aktivnih sistemov požarne zaščite v vse vrste objektov. "Pri tem mislim predvsem na naprave za gašenje požarov na vodo v obliki šprinklerja in vodne megle. Cilj držav ob tem je nič smrtnih žrtev zaradi požarov v objektih in čim manjša požarna škoda. ZDA, Finska, del Avstralije in britanski Wales imajo predpise, ki zahtevajo vgradnjo šprinklerskih naprav za gašenje požarov tudi v nove individualne stanovanjske objekte. Z vgradnjo le-teh se požarne škode, predvsem pa število v požarih umrlih in poškodovanih, zmanjša."

Manjka nam hitra sprememba predpisov, nadzor države že od vsega začetka projekta

Jug še dodaja, da imajo naštete države vzpostavljen inštrument, ki omogoča hitro spremembo predpisov, ko se izkaže, da predpis ni ustrezen in je morda zaradi požara, večje požarne škode ali celo smrti ob požaru prišlo prav zaradi luknje v predpisu. "To bi veljalo imeti tudi v Sloveniji, kjer je tok spremembe predpisov zelo zamuden, stroka pa težko vpliva na potem dogodkov," opozarja Jug.

Naštete države imajo vzpostavljen sistem, kjer država na tak ali drugačen način bdi nad požarno varnostjo zahtevnih objektov že v fazi načrtovanja. Vsak projekt mora biti predhodno odobren in ni zgolj v pristojnosti investitorja in odgovornega projektanta. "V Sloveniji gre razmišljanje v smer, da bi del teh nalog prevzele gasilske enote, a to rabi čas, nove vrste usposabljanj in vzpostavitev sistema, ki bo to omogočil. Z odpravo zahtev leta 2013 smo padli v neke vrste vakuum, ustrezne nadomestne rešitve ni bilo, kaže pa se, da bi jo morali imeti."

Jug še opozarja, da imajo pomembno vlogo v tujini tudi zavarovalnice. "Tu je bilo s strani stroke več očitkov danih prav slovenskem zavarovalnem združenju, ki bi lahko od svojih članic zahtevalo več preventivne vloge, a jo na tem področju pogrešamo."