'Stvar bi bila smešna, če ne bi bila resna'

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša v četrtek pozno zvečer vložil zahtevo za glasovanje o zaupnici njegovi vladi, je kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija sklenil, da bodo o zaupnici glasovali v ponedeljek. Poslanke in poslanci bodo o zaupnici vladi predvidoma odločali v okviru redne novembrske seje, in sicer v ponedeljek ob 18. uri, so sklenili na kolegiju.

Poslanke in poslanci bodo o zaupnici vladi v ponedeljek glasovali v primeru, da bo DZ pred tem, ob začetku zasedanja, izglasoval širitev dnevnega reda. V nasprotnem primeru bo predsednik DZ sklical kolegij, ki se bo dogovoril o sklicu izredne seje.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je že napovedal, da bo poslanska skupina SDS na glasovanju o zaupnici vlado podprla. Kot je še dejal Tanko, v SDS pričakujejo tako podporo koalicije, kot tudi opozicije. "Če opozicija ni pripravljena prevzeti vlade, potem je njihova dolžnost, da obstoječo vlado podprejo in ji dajo mandat za naprej," je dejal Tanko.

Tanko je povedal, da je koalicija vsa tri leta, odkar je na oblasti ta vlada, deležna neupravičenih in pretiranih kritik opozicijskih strank. "Stalno so imeli ideje, kako bi neke poteze vlade oni storili boljše, sedaj, ko pa imajo realne možnosti za vstop v vlado, pa od te odgovornosti bežijo," je povedal. Če Borut Pahor meni, da je v državi res tako alarmantno stanje, bi moral prevzeti vlado, meni vodja poslanske skupine SDS.

Tudi poslanec SLS Jakob Presečnik je napovedal, da bo SLS glasovala za zaupnico vladi. Obnašanje opozicije je mogoče presegalo normalno obnašanje, zato je bilo potrebno potegniti črto, da bo vlada lahko delovala normalno, predvsem v času predsedovanja, je pojasnil Presečnik.

„SLS je pripravljena v celoti izpolniti koalicijsko pogodbo. Poslanska skupina bo vladi dala zaupnico,“ pa je dejal predsednik SLS in okoljski minister Janez Podobnik. „Po prepihu v zadnjih dnevih je zdaj pričakovati lepše vreme,“ je še dodal Podobnik.

Prvak NSi Andrej Bajuk je poudaril, da je njegova stranka zavestni član koalicije, je pa prepričan, da je pod pogoji, ko se načrtno spodkopava verodostojnost vlade nemogoče delati.

V javnosti se pojavlja tudi možnost, da se bo poslanec NSi in nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič glasovanja vzdržal.

Kučan: Ravnanje Janše je neodgovorno

Na aktualno politično dogajanje v državi se je odzval tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, ki meni, da gre za neodgovorno ravnanje do države, ki ji jemlje verodostojnost, ter do lastnih državljanov in zavezništva z njimi.

"To razumem kot beg pred trezno analizo, zakaj se je v zadnjem času v Sloveniji tako drastično zmanjšala podpora vladi in njenemu ravnanju," je prepričan Kučan. Nekdanji predsednik tudi ne verjame besedam koalicije, da vlada dela v nemogočih razmerah in da kdo posebej črni Slovenijo v tujini. Meni, da premier sam s svojimi dejanji maje ugled države v tujini. "To, kar se zdaj dogaja, je vrglo precej slabo senco na verodostojnost Slovenije," je zaključil Kučan.

Padec vlade tik pred predsedovanjem EU

V vladi sprejmejo kritiko opozicije, a jo prosijo, da ne grozi z referendumskimi kampanjami v času predsedovanja EU in ne vlaga interpelacij za stvari, za katere ministri niso krivi. Predsedovanje Uniji, ki ga Slovenija prevzema januarja prihodnje leto, po Janševem mnenju ni v nevarnosti. „ Če kdo misli, da je boljši od nas, se bomo umaknili. Mi bomo, kar se tiče predsedovanja, konstruktivna opozicija,“ pravi premier.

Slovenija pred trojnim izzivom

Kot je v zahtevi za glasovanje zapisal premier, je Slovenija v tem trenutku pred trojnim izzivom. Po prevzemu evra zaključuje s sprejemanjem paketa gospodarskih in socialnih reform. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil podpisan socialni sporazum, ki je omogočil tudi uskladitev sprememb delovnopravne zakonodaje. V parlamentarni proceduri je tudi celoten paket pokrajinske zakonodaje, ki je temeljnega pomena za nadaljnji hitrejši in hkrati pravičnejši razvoj države.

„Za nami so dolgotrajne priprave, pred nami pa odprava notranjih meja ter zgodovinski izziv, povezan s predsedovanjem EU,“ pravi premier. Državni zbor je namreč še pred oblikovanjem te vlade jeseni leta 2004 skoraj soglasno sprejel ponudbo in odločil, da Slovenija kot prva nova članica v prvi polovici leta 2008 predseduje EU. Spomladi letos pa so koalicijske in dve opozicijski poslanski skupini podpisale sporazum o medsebojnem sodelovanju pri pripravah in vodenju EU, v zahtevi za glasovanje pojasnjuje Janša.

Pobudniki peticije: Peticija nastala izključno v novinarskih vrstah

Janša je še povedal, da je eden pomembnih razlogov za premislek o napovedi odstopa peticija, ki jo je podpisalo več kot 500 novinarjev, ki vsebuje hude obtožbe in ki je bila poslana vsem evropskim medijem, predsednikom vlad, držav in parlamentov. Janša je opozoril, da so besede v tej peticiji skoraj natančen povzetek ocene stanja v državi, ki so ga spisali v SD, in dodal, da ne verjame, da gre za naključje.

Na premierjeve besede sta se odzvala pobudnika novinarske peticije, ki jo je podpisalo 571 novinark in novinarjev, Matej Šurc in Blaž Zgaga. Pobudnika sta presenečena, da jih premier Janša, predsednik državnega zbora Cukjati in številni ministri obtožujejo blatenja države v tujini. Šurc in Zgaga zanikata tudi, da bi za peticijo stali centri moči iz ozadja, saj je, kot pravita, peticija nastala izključno v novinarskih vrstah, pri nastanku pa ni sodelovala nobena politična stranka.

“Nekatere izjave premiera in številnih ministrov na račun peticije, so dokaz več, da se pritiski na novinarje nadaljujejo. To potrjujejo novi primeri cenzure, pritiskov in odpuščanj v največjih slovenskih medijih,” sta Šurc in Zgaga še zapisala v izjavi za javnost.

Opozicija: Janša preverja podporo v koaliciji

V četrtkovi oddaji Trenja na POP TV pa so nastopili predsedniki opozicijskih strank in koalicijske stranke DeSUS. Opozicijski voditelji so napoved predsednika vlade pojasnevali kot preverjanje podpore v koaliciji. „Za premierjeve obtožbe ni kriva opozicija. Premier želi z zaupnico preveriti, če še uživa podporo svojih vladnih partnerjev,“ je v oddaji dejal prvak SD Borut Pahor.

Zmago Jelinčič (SNS), Gregor Golobič (Zares) in Pahor so v Trenjih že napovedali, da vladi v parlamentu ne bodo ponudili podpore in da je njihovi poslanci ne bodo podprli. Pahor je še dejal, da SD ne bo sodeloval v nobeni vladi, ne da bi prej dobili mandata volilcev.

Katarina Kresal (LDS) glede tega jasnega odgovora ni ponudila. „Glasovanje o zaupnici je nesmiselno. Dokler imajo vso večino v DZ je to nek navaden manever, ki odmika pozornost od resnih problemov,“ meni Kresalova. Erjavec (DeSUS) je vladi podporo ponudil le v primeru, če bo zaupnica vezana na koalicijsko pogodbo. Dejal je, da bo pred glasovanjem verjetno potreben še kakšen pogovor s predsednikom vlade.

DeSUS bo o zaupnici vladi razpravljal v nedeljo in bo večinsko najbrž naredil tako, kot se bo v nedeljo odločil izvršni odbor stranke, je povedal vodja poslanske skupine Franc Znidaršič. "Trenutno ni mogoče napovedati, kako bo večinsko glasovala poslanska skupina," je še dodal. Žnidaršič je sicer ocenil, da si premier ne zasluži njegovega glasu, saj je v četrtek "maščevalno obravnaval moja glasovanja".

Znidaršič je sicer v oddaji Svet na Kanalu A dejal, da je izjemno počaščen, da si jemlje premier toliko časa, da obravnava posamezno glasovanje nekega poslanca. "V tem smislu mislim, da gre za osebno užaljenost, ker sem glasoval drugače, kot je pričakoval," je prepričan Žnidaršič. Meni tudi, da je Janševa izjava privlečena za lase, zato da bi izsilil enotnost. "Stvar bi bila celo smešna, če ne bi bila resna," je zaključil Žnidaršič.

Janša potrebuje 46 glasov

Zaupnica vladi je institut predsednika vlade, s katerim lahko od državnega zbora zahteva, da glasuje o zaupnici svoji vladi. O zaupnici se glasuje najhitreje v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh od vložitve zahteve. Pred glasovanjem ima premier pravico obrazložiti svojo zahtevo. Če dobi vlada ob glasovanju podporo večine glasov vseh poslancev, to je 46 poslancev, potem vlada normalno funkcionira naprej. Če pa ne dobi podpore, to pomeni, da je vlada dobila nezaupnico in da je zaradi tega "padla".

Nato mora državni zbor v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju - predsednik vlade oziroma najmanj 10 poslancev ima namreč pravico zahtevati ponovno glasovanje o zaupnici, pri čemer je drugo glasovanje dokončno - izglasovati zaupnico, drugače predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.