Svet Evrope zaskrbljen zaradi predloga zakona o tujcih, Cerar: Slovenija spoštuje človekove pravice

Predlog novele zakona o tujcih dviga veliko prahu tudi pri Svetu Evrope. Generalni sekretar sveta je Miru Cerarju pisal, da je zaradi zakona zaskrbljen, saj sproža vrsto vprašanj v zvezi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Predsednik DeSUS Karl Erjavec meni, da je še prostor za izboljšanje novele zakona o tujcih, ki jo sicer v stranki podpirajo. Slovenski premier opozarja, da je bil predlog zakona šele poslan v obravnavo in da so popravki možni.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je v pismu premierju Miru Cerarju zapisal, da je zaskrbljen zaradi vladnega predloga novele zakona o tujcih. Po Jaglandovih besedah namreč sproža vrsto vprašanj v zvezi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Novela med drugim predvideva zaostritev pogojev za vstop migrantov in prosilcev za azil.

Jagland je v pismu poudaril, da bo v primeru sprejema novela zakona spremenila pogoje vstopa migrantov in prosilcev za azil v Slovenijo kot tudi njihovega zavračanja.

To po njegovih besedah "sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kot so pravica do ustreznega postopka, upoštevanje osebnih okoliščin pri obravnavi prošenj in zaščita vseh migrantov in prosilcev za azil pred slabim ravnanjem, vključno s spoštovanjem načela nevračanja". Glavni namen tega načela mednarodnega prava je sicer prepoved vrnitve osebe v državo, kjer obstaja realno tveganje, da bo izpostavljena mučenju ali nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

Tujec

Predlog novele zakona o tujcih dviga veliko prahu v Svetu Evrope. (Foto: POP TV)

Jagland je še spomnil na svoje pismo iz 16. aprila lani in premierju "znova ponudil nasvete in pomoč svojega posebnega predstavnika za begunce in migracije Tomaša Boceka". Izpostavil je, da ima Svet Evrope na tem področju pomembno sodno strokovno znanje na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah in primerov Evropskega sodišča za človekove pravice in je pripravljen pomagati slovenski vladi.

Uvodoma je v pismu zapisal, da so množični prihodi beguncev in migrantov povzročili velik pritisk na mnoge članice Sveta Evrope, med katerimi je zaradi svojega geografskega položaja tudi Slovenija. Razumljivo je tudi, da so številne države v skladu z novimi razmerami čutile potrebo po spremembi svojega pristopa. Pri tem pa je "ključnega pomena, da reforme zakonodaje še naprej ohranijo pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic," je zapisal Jagland v pismu, so sporočili iz Strasbourga.

Kaj predvideva novela?

Nepovezani poslanec Andrej Čuš je v parlamentarno proceduro vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov po Evropski uniji. Predlog je med drugim vložil zaradi varnostnega vidika, saj meni, da slovenska in evropska oblast ogrožata svoje državljane, iz socialnega vidika, ker je po njegovem slovenska oblast pozabila na revščino doma, in ekonomskega vidika, saj migranti stanejo proračun.

Predlog predvideva poseben ukrep za primer spremenjenih razmer na področju migracij, ki bi lahko ogrozile javni red ali notranjo varnost. Z omenjenim ukrepom policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne bi dovolila vstopa v državo. Tujca, ki se nezakonito nahaja na območju izvajanja ukrepa, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Policija tako ravna tudi, ko tujec izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito.

Določene so tudi izjeme, in sicer se ukrep ne bo uporabljal, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bo veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Predlog je sicer za več mesecev obtičal v predalu zaradi različnih pogledov znotraj koalicije, pred sejo vlade pa so se koalicijske stranke le uskladile in predlog podprle. Kot so pojasnjevali v koalicijskih SMC, DeSUS in SD, so jih predstavniki vlade prepričali, da novela ne presega ustavnega okvira, kot posebno varovalko pa vidijo tudi določbo, po kateri bi bila za aktivacijo ukrepov potrebna t. i. ustavna večina poslanskih glasov. V opoziciji so medtem mnenja deljena.

Vlak z begunci v Središču ob Dravi - 12

Vlak z begunci v Središču ob Dravi. (Foto: Reuters)

Cerar opozarja, da  je Slovenija vse prosilce za azil obravnavala humano 

Premier Cerar je pismo predsednika Sveta Evrope prejel popoldne in ob tem spomnil, da se EU sooča z največjim civilizacijskim izzivom po drugi svetovni vojni, ki za razrešitev terja skupen in učinkovit odziv EU. Slovenija se je pri reševanju migracijskega vprašanja v mednarodni skupnosti izkazala kot odgovorna in proaktivna članica EU, ki je s svojimi predlogi na ravni EU konstruktivno in pomembno prispevala k reševanju tega varnostnega in humanitarnega izziva. Slovenija hkrati spoštuje mednarodne solidarnostne zaveze, sprejete na ravni EU, glede premestitve in preselitve prosilcev za azil iz drugih držav.

Poleg zunanjepolitičnih naporov pri reševanju migracijskega vprašanja, je Slovenija doslej vse prosilce za mednarodno zaščito v Sloveniji obravnavala humano ter jim zagotovila pripadajoče človekove pravice in obenem zagotovila varnost tako državljank in državljanov kot tudi migrantov.

Poleg zunanjepolitičnih naporov pri reševanju migracijskega vprašanja, je Slovenija doslej vse prosilce za mednarodno zaščito v Sloveniji obravnavala humano ter jim zagotovila pripadajoče človekove pravice in obenem zagotovila varnost tako državljank in državljanov kot tudi migrantov.
Vlada Republike Slovenije

Da bi lahko Slovenija še naprej zagotavljala tako varnostno kot humanitarno delovanje države, je Vlada RS pripravila pravne podlage oziroma predloge pravnih podlag za številne sorazmerne in stopnjevalne ukrepe. Enega izmed ukrepov bo omogočil tudi predlagani Zakon o tujcih, ki je dobil soglasno politično podporo tudi na Svetu za nacionalno varnost. Vlada je tako minuli teden v Državni zbor poslala predlog zakona o tujcih, ki predvideva, da bi v primeru ocene pristojnih organov, da so se varnostne razmere spremenile na način, da bi bili ogroženi javni red in mir ter varnost države, predlagala Državnemu zboru, da z dvotretjinsko večino sprejme začasno odločitev, da smejo pristojni organi zavrniti vstop tistim, ki poskušajo na nezakonit način vstopiti v RS iz varne države članice EU.

Ob tem premier poudarja, da je pomembno, da zakon predvideva, da bi vse absolutne človekove pravice zagotovili tistim, katerih življenje je lahko ogroženo ali bi bili podvrženi mučenju, nečloveškemu ravnanju ter otrokom in bolnim osebam. Predlog zakona tako po mnenju vlade v izjemnih varnostnih razmerah onemogoča ilegalno prečkanje meja oziroma t.i. iregularne ekonomske migracije, hkrati pa zagotavlja humanitarno obravnavo tistih, ki zares izpolnjujejo zakonite pogoje in potrebujejo mednarodno zaščito.

Cerar v Brežicah

Premier Miro Cerar z begunci v Brežicah. (Foto: Twitter)

Premier še poudarja, da je predlog zakona o tujcih vlada šele poslala v obravnavo. Parlamentarna procedura tako omogoča, da se morebitni pravni ali vsebinski tehtni predlogi v zakonodajnem postopku še preučijo ter da se upoštevajo mnenja poslank in poslancev.

Dr. Cerar dodaja, da Slovenija ostaja članica EU, ki spoštuje demokracijo, pravno državo in človekove pravice. Hkrati država ostaja konstruktiven sogovornik EU, zato je premier zadolžil Ministrstvo za notranje zadeve, da generalnemu sekretarju Sveta Evrope ali njegovemu posebnemu odposlancu po potrebi tudi osebno predstavijo predlagane spremembe zakona in kontekst, v katerem je nastajal. 

Karl Erjavec pričakuje, da bo Cerar poslance znal prepričati o pravilnosti reforme

Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je ob robu seje izvršnega odbora stranke komentiral pismo Thorbjorna Jaglanda. Kot je dejal Erjavec, razume kritiko generalnega sekretarja Sveta Evrope, saj je pač tisti, ki mora skrbeti, da se človekove pravice razvijajo in čim bolj spoštujejo. Vendar prvak DeSUS ocenjuje, da novela nikakor ne posega v ustavno zagotovljene pravice, zato jo bodo v DeSUS v parlamentarnem postopku podprli.

Ob tem zunanji minister opozarja na mednarodne okoliščine oz. v soseščini. "Kot vlada smo dolžni zavarovati naše državljane, v zakonu pa je dovolj varovalk, da ne bi prihajalo do zlorabe," je dejal. Navedel je izjeme, ki jih zakon predvideva pri ukrepih ter tudi spomnil, da je za aktivacijo ukrepov potrebna dvotretjinska večina vseh poslanskih glasov.

Novela zakona bi po njegovih besedah veljala le v izjemnih razmerah, če na Zahodni balkanski poti ne bi obvladovali migrantskega vala in bi se dnevno lahko zateklo v našo državo po več tisoč ljudi, kar bi lahko po Erjavčevih besedah povzročilo težave pri delovanju države. Spomnil je, da je v času prvega migrantskega vala prišlo tudi od 10 do 15 tisoč migrantov dnevno. Morebitni drugi migrantski val pa bo povsem drugačen tudi po strukturi, je poudaril Erjavec in pojasnil, da ne gre za ljudi, ki bežijo iz vojnih območij, pač pa predvsem za ekonomske migrante iz Afganistana, Pakistana in podsaharske Afrike.

Čeprav se je koalicija na načelni ravni uskladila glede predloga novele zakona, pa je med koalicijskimi poslanci čutiti negotovost glede vsebinskih rešitev. Pomisleke naj bi imeli predvsem v SMC, zlasti podpredsednik stranke in predsednik DZ Milan Brglez. V SMC so po torkovi seji poslanske skupine sicer pojasnili, da se o vsebinskih rešitvah še niso pogovarjali.

Po Erjavčevem mnenju je gotovo še prostor, da se novela zakona v postopku spremeni, dopolni, izboljša ali da se jasneje navede dikcije. Kakšne so razmere v SMC Erjavec ne ve, a meni, da slednja kot največja koalicijska stranka nosi odgovornost za varnost državljanov. 

Karl Erjavec

Karl Erjavec bo na kongresu edini kandidat za predsednika stranke DeSUS. (Foto: 24ur.com)

Ejavec na kongresu edini kandidat za predsedniško funkcijo

Izvršni odbor DeSUS je sicer razpravljal tudi o kongresu stranke, ki bo 18. februarja v Ljubljani, Erjavec pa bo edini kandidat za predsedniško funkcijo. Kot pravi, bo njegov kongresni nagovor, v katerem bo predstavil videnje stranke v prihodnje, že vstop v volilno kampanjo pred državnozborskimi volitvami, ki jih pričakujejo spomladi ali junija leta 2018. Stranka se bo že pripravila za novo obdobje, a to ne pomeni, da "ne bomo še naprej konstruktivno delovali v koaliciji", je dodal prvak DeSUS.

Če je kandidat za predsednika DeSUS le eden, pa je več kandidatur za podpredsedniško funkcijo. O tem bo sicer še razpravljal svet stranke, je povedal Erjavec in dodal, da vse aktivnosti v zvezi s kongresom potekajo normalno. Na kongresu bodo po njegovih besedah predstavili tudi nekatere vsebinske in organizacijske spremembe, med drugim vodstvo stranke uvedli kot njen poseben organ. Glede na dinamiko vsakodnevnega odločanja je po Erjavčevem mnenju takšen organ nujno potreben, saj je sprotne operativne politične odločitve doslej sprejemal izvršni odbor.

Erjavec je tudi ponovil, da DeSUS ne bo imela svojega kandidata na letošnjih volitvah za predsednika republike. V stranki se še niso odločali o tem, koga bi lahko podprli, saj morajo še počakati na kandidature.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo: