SVET PRI VAS: V najmlajši občini pri nas

Število občin bi se moralo več kot samo prepolovit. To se pa seveda ne bo zgodilo ker naši pokvarjeni usrani politiki hočejo nabirat politične točke na ta račun; ''ta Francl nm je pa opčino zrihtu, dejmo njega volt!''

leta 1997 smo imeli manj kot 180 občin v opomin in občutno manj javne uprave in birokratov, zavodov .centrov

Ma to je Kloaka, ne pa morje. Naredite čistilne naprave.

Ankaran mesto Tita, ki pa ga je čas pustil v njegovem obdobju. Imamo vse turizem v narekovaju - kamp Adrija ki ga je bog že zdavnaj zapustil. Infrastruktura, ceste iz časa Tita, raspadajoče . Pločniki luknjasti in poparkirani z avtomobili. Parkirišč pre malo. Avtobusni prevoz stik s Koprom samo zjutraj. Kolesarskih stez pa itak ni. Imamo pa župana in 2 pod župana! povprečna slovenska vas!

Kako in kaj se je v resnici dogajalo s slovenskim ozemljem ob Piranskem zalivu? Zgodovinska dejstva: Od konca 13. stoletja je Piranski zaliv z delom Savudrije neprekinjeno pripadal občini Piran, ob čemer je nujno poudariti, da istrski polotok ni bil nikoli v zgodovini, vse do konca druge svetovne vojne, del hrvaške asociacije in da je meja koprske škofije do leta 1977 potekala po sredini savudrijskega polotoka, vključno z naseljem Marija na Krasu. V drugi svetovni vojni je Slovenija prvič dejansko uresničevala idejo o državi (celo o Združeni Sloveniji), a njen pravi čas je prišel nekaj desetletij kasneje. Prav tako je Hrvaška uresničevala sen o svoji državi in o Veliki Hrvaški. In tako je začela v partizanskih akcijah proti koncu vojne, s svojo ekspanzivno naravo, izvajati operacije tudi na ozemlju Slovenske Istre, kar je povzročalo velike konfliktne nesporazume. Da bi bilo stanje preseženo, sta se vodstvi slovenskih in hrvaških partizanov na tem območju, februarja 1944 srečali na Maliji nad Izolo in dosegli sporazum, da naj bo reka Dragonja vojaško operativna meja med njimi. To ni bila ne dejanska, ne v bodoče predvidena meja med Slovenijo in Hrvaško, ampak takrat le, zaradi naravne pregrade, najprimernejša operativna vojaška ločnica. Vendar, Dragonja, ki je bila pri Hrvatih že prej načrtovana za republiško mejo, se je poslej, s hrvaškimi intenzivnimi prizadevanji, kot takšna učinkovito utrjevala ob nezadostnih slovenskih stališčih, predvsem zaradi prisvojene iluzije, da bo Jugoslavija država brez notranjih meja. Tako se je začel uresničevati teritorialni ekspanzionizem v Istri. Zunanji in notranji dogodki nove države so si hitro sledili. Ob njih se Slovenci niso zavedali nacionalne škode, ki so jo dopuščali na svojem južnem predelu. 31. julija 1945 je Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za slovensko Primorje izdal pooblastilo (ki je avtorju tega besedila še neznano) in na osnovi tega pooblastila sta 20. februarja 1947 Poverjeništvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za slovensko Primorje in Oblastni odbor za Istro izdala Odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja z okrajema Koper in Buje. Takrat se je tudi Narodno osvobodilni odbor preimenoval v Krajevne ljudske odbore. Zanimivo pri tem je, da se je »preimenoval«, kar pomeni, da se vsebina in koncept iz vojaškega v civilno vlogo nista spremenila. 3.avgusta 1947 je skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdala odlok (po odobritvi vojaške uprave Jugoslovanske ljudske armade) o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja, v katerem že postavlja mejo na Dragonji. V 10.členu piše: »Okrajno sodišče v Bujah posluje v svojem dosedanjem sodnem območju, okrajni ljudski sodišči v Piranu in Kopru poslujeta v istih sodnih področjih, vendar le severno od reke Dragonje.« Poudarek, da naj piransko in koprsko sodišče poslujeta le severno od Dragonje, lahko pomeni, da sta pred tem poslovala tudi onkraj te reke. 16. septembra 1947 (dan po začetku veljavnosti Pariške mirovne pogodbe po kateri je začelo delovati Svobodno tržaško ozemlje) je komandant Odreda JLA za STO izdal Ukaz v zvezi z Odlokom Poverjeništva z dne 20.februarja 1947. Vsebina Ukaza (avtorju tega besedila) še ni znana, vendar iz zgoraj povedanega se sme sklepati, da je s tem ukazom vojaško uzakonila mejo med dvema okrajema, to je, med Slovenijo in Hrvaško v Istri (podobno kot je 3. avgusta 1947 JLA odobrila ureditev sodišč okraja Koper in Buje). 12.aprila 1952 je Istrski okrožni ljudski odbor izdal, »na podlagi Ukaza komandanta JLA za STO z dne 16. septembra 1947« Odlok o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine, v katerem razmeji Slovenijo od Hrvaške na reki Dragonji, kar pomeni, da se je meja na Dragonji postavila na osnovi vojaškega Ukaza in se kot takšna »uzakonila« v sistemu, ki je to dopuščal (tudi nezakonitosti). 26.oktobra 1954 je Federativna ljudska republika Jugoslavija objavila zakon o veljavi ustave in zakonov na ozemlju, ki je prišlo po razpadu STO z mednarodnim sporazumom pod Jugoslavijo. V 2.čle

Kako in kaj se je v resnici dogajalo s slovenskim ozemljem ob Piranskem zalivu? Zgodovinska dejstva: Od konca 13. stoletja je Piranski zaliv z delom Savudrije neprekinjeno pripadal občini Piran, ob čemer je nujno poudariti, da istrski polotok ni bil nikoli v zgodovini, vse do konca druge svetovne vojne, del hrvaške asociacije in da je meja koprske škofije do leta 1977 potekala po sredini savudrijskega polotoka, vključno z naseljem Marija na Krasu. V drugi svetovni vojni je Slovenija prvič dejansko uresničevala idejo o državi (celo o Združeni Sloveniji), a njen pravi čas je prišel nekaj desetletij kasneje. Prav tako je Hrvaška uresničevala sen o svoji državi in o Veliki Hrvaški. In tako je začela v partizanskih akcijah proti koncu vojne, s svojo ekspanzivno naravo, izvajati operacije tudi na ozemlju Slovenske Istre, kar je povzročalo velike konfliktne nesporazume. Da bi bilo stanje preseženo, sta se vodstvi slovenskih in hrvaških partizanov na tem območju, februarja 1944 srečali na Maliji nad Izolo in dosegli sporazum, da naj bo reka Dragonja vojaško operativna meja med njimi. To ni bila ne dejanska, ne v bodoče predvidena meja med Slovenijo in Hrvaško, ampak takrat le, zaradi naravne pregrade, najprimernejša operativna vojaška ločnica. Vendar, Dragonja, ki je bila pri Hrvatih že prej načrtovana za republiško mejo, se je poslej, s hrvaškimi intenzivnimi prizadevanji, kot takšna učinkovito utrjevala ob nezadostnih slovenskih stališčih, predvsem zaradi prisvojene iluzije, da bo Jugoslavija država brez notranjih meja. Tako se je začel uresničevati teritorialni ekspanzionizem v Istri. Zunanji in notranji dogodki nove države so si hitro sledili. Ob njih se Slovenci niso zavedali nacionalne škode, ki so jo dopuščali na svojem južnem predelu. 31. julija 1945 je Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za slovensko Primorje izdal pooblastilo (ki je avtorju tega besedila še neznano) in na osnovi tega pooblastila sta 20. februarja 1947 Poverjeništvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za slovensko Primorje in Oblastni odbor za Istro izdala Odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja z okrajema Koper in Buje. Takrat se je tudi Narodno osvobodilni odbor preimenoval v Krajevne ljudske odbore. Zanimivo pri tem je, da se je »preimenoval«, kar pomeni, da se vsebina in koncept iz vojaškega v civilno vlogo nista spremenila. 3.avgusta 1947 je skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdala odlok (po odobritvi vojaške uprave Jugoslovanske ljudske armade) o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja, v katerem že postavlja mejo na Dragonji. V 10.členu piše: »Okrajno sodišče v Bujah posluje v svojem dosedanjem sodnem območju, okrajni ljudski sodišči v Piranu in Kopru poslujeta v istih sodnih področjih, vendar le severno od reke Dragonje.« Poudarek, da naj piransko in koprsko sodišče poslujeta le severno od Dragonje, lahko pomeni, da sta pred tem poslovala tudi onkraj te reke. 16. septembra 1947 (dan po začetku veljavnosti Pariške mirovne pogodbe po kateri je začelo delovati Svobodno tržaško ozemlje) je komandant Odreda JLA za STO izdal Ukaz v zvezi z Odlokom Poverjeništva z dne 20.februarja 1947. Vsebina Ukaza (avtorju tega besedila) še ni znana, vendar iz zgoraj povedanega se sme sklepati, da je s tem ukazom vojaško uzakonila mejo med dvema okrajema, to je, med Slovenijo in Hrvaško v Istri (podobno kot je 3. avgusta 1947 JLA odobrila ureditev sodišč okraja Koper in Buje). 12.aprila 1952 je Istrski okrožni ljudski odbor izdal, »na podlagi Ukaza komandanta JLA za STO z dne 16. septembra 1947« Odlok o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine, v katerem razmeji Slovenijo od Hrvaške na reki Dragonji, kar pomeni, da se je meja na Dragonji postavila na osnovi vojaškega Ukaza in se kot takšna »uzakonila« v sistemu, ki je to dopuščal (tudi nezakonitosti). 26.oktobra 1954 je Federativna ljudska republika Jugoslavija objavila zakon o veljavi ustave in zakonov na ozemlju, ki je prišlo po razpadu STO z mednarodnim sporazumom pod Jugoslavijo. V 2.čle

Kako in kaj se je v resnici dogajalo s slovenskim ozemljem ob Piranskem zalivu? Zgodovinska dejstva: Od konca 13. stoletja je Piranski zaliv z delom Savudrije neprekinjeno pripadal občini Piran, ob čemer je nujno poudariti, da istrski polotok ni bil nikoli v zgodovini, vse do konca druge svetovne vojne, del hrvaške asociacije in da je meja koprske škofije do leta 1977 potekala po sredini savudrijskega polotoka, vključno z naseljem Marija na Krasu. V drugi svetovni vojni je Slovenija prvič dejansko uresničevala idejo o državi (celo o Združeni Sloveniji), a njen pravi čas je prišel nekaj desetletij kasneje. Prav tako je Hrvaška uresničevala sen o svoji državi in o Veliki Hrvaški. In tako je začela v partizanskih akcijah proti koncu vojne, s svojo ekspanzivno naravo, izvajati operacije tudi na ozemlju Slovenske Istre, kar je povzročalo velike konfliktne nesporazume. Da bi bilo stanje preseženo, sta se vodstvi slovenskih in hrvaških partizanov na tem območju, februarja 1944 srečali na Maliji nad Izolo in dosegli sporazum, da naj bo reka Dragonja vojaško operativna meja med njimi. To ni bila ne dejanska, ne v bodoče predvidena meja med Slovenijo in Hrvaško, ampak takrat le, zaradi naravne pregrade, najprimernejša operativna vojaška ločnica. Vendar, Dragonja, ki je bila pri Hrvatih že prej načrtovana za republiško mejo, se je poslej, s hrvaškimi intenzivnimi prizadevanji, kot takšna učinkovito utrjevala ob nezadostnih slovenskih stališčih, predvsem zaradi prisvojene iluzije, da bo Jugoslavija država brez notranjih meja. Tako se je začel uresničevati teritorialni ekspanzionizem v Istri. Zunanji in notranji dogodki nove države so si hitro sledili. Ob njih se Slovenci niso zavedali nacionalne škode, ki so jo dopuščali na svojem južnem predelu. 31. julija 1945 je Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za slovensko Primorje izdal pooblastilo (ki je avtorju tega besedila še neznano) in na osnovi tega pooblastila sta 20. februarja 1947 Poverjeništvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za slovensko Primorje in Oblastni odbor za Istro izdala Odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja z okrajema Koper in Buje. Takrat se je tudi Narodno osvobodilni odbor preimenoval v Krajevne ljudske odbore. Zanimivo pri tem je, da se je »preimenoval«, kar pomeni, da se vsebina in koncept iz vojaškega v civilno vlogo nista spremenila. 3.avgusta 1947 je skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdala odlok (po odobritvi vojaške uprave Jugoslovanske ljudske armade) o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja, v katerem že postavlja mejo na Dragonji. V 10.členu piše: »Okrajno sodišče v Bujah posluje v svojem dosedanjem sodnem območju, okrajni ljudski sodišči v Piranu in Kopru poslujeta v istih sodnih področjih, vendar le severno od reke Dragonje.« Poudarek, da naj piransko in koprsko sodišče poslujeta le severno od Dragonje, lahko pomeni, da sta pred tem poslovala tudi onkraj te reke. 16. septembra 1947 (dan po začetku veljavnosti Pariške mirovne pogodbe po kateri je začelo delovati Svobodno tržaško ozemlje) je komandant Odreda JLA za STO izdal Ukaz v zvezi z Odlokom Poverjeništva z dne 20.februarja 1947. Vsebina Ukaza (avtorju tega besedila) še ni znana, vendar iz zgoraj povedanega se sme sklepati, da je s tem ukazom vojaško uzakonila mejo med dvema okrajema, to je, med Slovenijo in Hrvaško v Istri (podobno kot je 3. avgusta 1947 JLA odobrila ureditev sodišč okraja Koper in Buje). 12.aprila 1952 je Istrski okrožni ljudski odbor izdal, »na podlagi Ukaza komandanta JLA za STO z dne 16. septembra 1947« Odlok o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine, v katerem razmeji Slovenijo od Hrvaške na reki Dragonji, kar pomeni, da se je meja na Dragonji postavila na osnovi vojaškega Ukaza in se kot takšna »uzakonila« v sistemu, ki je to dopuščal (tudi nezakonitosti). 26.oktobra 1954 je Federativna ljudska republika Jugoslavija objavila zakon o veljavi ustave in zakonov na ozemlju, ki je prišlo po razpadu STO z mednarodnim sporazumom pod Jugoslavijo. V 2.čle

čudovita peščena plaža ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha

"Tudi v objemu mestnega jedra..." Ankaran ni mesto! Ima ma trško jedro. Ste nepoučeni

Od kdaj je Strunjan v Ankaranu? Lol

Ja seveda Gašpar Gašper Miško Miško...butec in butec...dva v eni osebi,nje.