Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja, s katero je preverilo, ali je bilo ministrstvo, pristojno za okolje, učinkovito na področju preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. Računsko sodišče je preverilo ustreznost pravne ureditve področja ter aktivnosti ministrstva, vključno z inšpektoratom za okolje in prostor kot organom v njegovi sestavi, pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja. Kot so ugotovili, pristojno ministrstvo v obdobju od 1. januarja 2007 do vključno 30. junija letos ni bilo učinkovito pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja. Računsko sodišče je zato ministrstvu priporočilo, naj preveri ustreznost omejitev iz uredbe in ugotovi dejansko stanje onesnaževanja.
V poročilu sicer navajajo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki je področje svetlobnega onesnaževanja okolja prepoznala kot tako pomembno, da ga je pravno uredila s sprejetjem uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja v letu 2007 ter s tem po mnenju računskega sodišča postala primer dobre prakse. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja varuje ljudi, zdravje, naravo in astronomska opazovanja pred škodljivimi posledicami svetlobnega onesnaževanja okolja. Hkrati je njen namen bolj učinkovita raba energije. Poraba energije za razsvetljavo naj bi se do leta 2020 namreč zmanjšala najmanj za 20 odstotkov, še navajajo.
Uredba je zastarela
Žal pa računsko sodišče ugotavlja, da vse omejitve, ki jih določa uredba, niso več v celoti ustrezne. Predvsem zaradi tehnološkega napredka na področju razvoja svetil je ta uredba zastarela, saj z uporabo novejše in varčnejše tehnologije veljavne mejne vrednosti niso več skladne z namenom te uredbe, torej zmanjševanjem svetlobnega onesnaževanja okolja. Računsko sodišče kot neustrezno ocenjuje tudi odsotnost določb, ki bi urejale spekter oziroma barvno temperaturo svetlobe, ki se sme uporabljati pri razsvetljavi. Čeprav vpliv svetlobe na zdravje še ni v celoti raziskan, pa se svetloba obravnava kot motilec cirkadianega ritma živih bitij. Pri tem naj bi hladna svetloba imela večji in negativnejši vpliv na živa bitja kot topla svetloba.
Ministrstvo slabo seznanjeno s stanjem
Računsko sodišče še ugotavlja, da ministrstvo, pristojno za okolje, ne pozna dejanskega stanja na področju svetlobnega onesnaževanja okolja, saj ni redno in celovito spremljalo svetlobnega onesnaževanja okolja. Nadzor je redno izvajal le inšpektorat. K nezadostnemu poznavanju stanja na področju svetlobnega onesnaževanja okolja prispeva tudi odsotnost pooblaščenih izvajalcev meritev svetlosti in osvetljenosti zaradi pomanjkanja interesa za pridobitev ustrezne akreditacije.
Sprejeli uredbo, nato pa ’zaspali’
S spremembami in dopolnitvami uredbe in tudi zaradi svoje neaktivnosti ministrstvo, pristojno za okolje, po oceni računskega sodišča ni več sledilo pozitivni praksi, ki jo je leta 2007 vzpostavilo s pravno ureditvijo področja preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. Zaradi opustitve spremljanja stanja ministrstvo, pristojno za okolje, ne more potrditi, ali so namen in cilji te uredbe doseženi ter ali so morebiti potrebne njene spremembe in dopolnitve. Po oceni računskega sodišča obstaja verjetnost, da bo zaradi razvoja in urbanizacije vedno več razsvetljave, predvsem cest in javnih površin, s čemer se bo večal tudi vpliv svetlobnega onesnaževanja na okolje. Računsko sodišče zato meni, da bi moralo ministrstvo, pristojno za okolje, področje svetlobnega onesnaževanja okolja vsaj periodično celovito spremljati.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.