Svetniki izglasovali veto na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih

Državni svetniki so izglasovali odložilni veto na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, po kateri bi se znižala nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Poslanci bodo morali o zakonu tako glasovati še enkrat, za njegovo ponovno sprejetje pa je potrebno vsaj 46 glasov.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Kmetijska zemlja

(Foto: Thinkstock)

Državni svet je na izredni seji z 19 glasovi za in osmimi glasovi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Veto je predlagala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Poslanci bodo morali o zakonu tako glasovati še enkrat, za njegovo ponovno sprejetje pa je potrebno vsaj 46 glasov.

Kot je pojasnil predstavnik omenjene interesne skupine Peter Vrisk, se z novelo zakona kar za 80 odstotkov znižuje višina nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Vrisk meni, da to res ni edina rešitev za zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo, a poudarja, da je ključnega pomena.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik je pojasnil, da se ministrstvo strinja, da je odškodnina pomemben instrument varovanja kmetijskih zemljišč, ne strinjajo pa se, da je edini. Izpostavil je, da je varovanju kmetijskih zemljišč med drugim namenjeno omejeno spreminjanje namenske rabe kmetijskih zemljišč in omejen promet s kmetijskimi zemljišči.

"Zaradi sledenja ciljev samooskrbe je treba čim prej vzpostaviti sistem trajnega varovanja kmetijskih zemljišč, kar naj bi se zgodilo jeseni," je še pojasnil Ravnik.

Vrisk je izpostavil, da ni razloga, da bi bilo treba na velika vrata širiti pozidavo, saj je Slovenija že v zadnjih desetletjih grobo posegala na kmetijska zemljišča. "Smo na zadnjem mestu med članicami EU po njivski površini na prebivalca in zna se zgoditi, da nam bo v primeru elementarnih nesreč primanjkovalo hrane," je opozoril.

Ob tem je poudaril, da je kmetijska zemlja osnova za samooskrbo ter da kakovostna kmetijska zemlja in voda postajata strateški surovini v svetu. Vrisk meni, da se mora ministrstvo resno pogovoriti s pristojnimi kmetijskimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami ter da se ta problematika primerno obravnava.

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je menil, da je zakon potreben izboljšav, vendar da pristop k reševanju te problematike ni bil pravi.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 18
 
u.s. 19.07.2012 11:31:52
kkm2, točno tak! V masi je denar...
Več komentarjev