Sindikalisti Cerarju: Glavna žrtev privatizacije bodo zaposleni

Premier Miro Cerar je na sestanku s predsedniki sindikalnih central, ki je trajal uro in pol, izrazil željo po nadaljevanju socialnega dialoga in sprejemu socialnega sporazuma, so po srečanju v Ljubljani povedali predstavniki delojemalcev. Ta dialog bo po njihovih besedah težak predvsem zaradi privatizacije in varčevanja v javnem sektorju.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je po sestanku dejal, da želi vlada "z nekimi preteklimi obljubami nadaljevati proces razprodaje dobrih slovenskih podjetij, četudi bodo njegova glavna žrtev spet zaposleni". "Kajti v tem procesu očitno glavno vlogo igra kupnina, proračun," je bil kritičen.

Sindikati so zato danes po njegovih besedah predsedniku vlade sporočili, da je treba ta proces zaustaviti, dokler ne bo strategije upravljanja državnega premoženja in sprememb prevzemne zakonodaje, kar naj bi maksimalno zaščitilo interese Slovenije in zaposlenih.

Cerar se, tako Semolič, zaveda teh problemov, a bo proces privatizacije nadaljeval. Bo pa naslednji teden na to temo vendarle sklical "pomemben sestanek, kjer bodo ponovno pregledali pogoje, probleme, pasti privatizacije" in o izidu pogovorov obvestil sindikate. Sestanka naj bi se udeležili različni ministri in drugi poznavalci. "Zagotovo bo pomemben in nestrpno čakamo, kaj se bo na njem zgodilo," je današnje pogovore povzel Semolič.

Srečanje pa je pozitivno presenetilo predsednika Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost (KNSS) Draga Lombarja. Kot je poudaril, je dal predsednik vlade danes trdno obljubo, da se bo zavzel, da bo položaj pri prodaji podjetij, ki bodo na vrsto za privatizacijo prišla v prihodnje, "popolnoma drugačen" in da bodo zaposleni v njih zaščiteni tako, kot so zaščiteni javni uslužbenci.

Predstavniki delojemalcev so premierja danes opozorili tudi na potek pogajanj o krčenju mase plač v javnem sektorju, je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Nekateri elementi teh pogajanj so izrazito nekonstruktivni, vodijo v konflikt in lahko pripeljejo do tega, da bomo ponovili leto 2012," je izpostavil.

Predsednik vlade jim je po njegovih besedah zagotovil, da je z dogajanjem seznanjen, ni pa želel pojasniti, kakšno je zdaj stališče vlade. Štruklja moti, ker vlada v zvezi z javnim sektorjem v četrtek ni sprejela nobenega stališča in sindikati tako ne vedo, kaj jim bo minister za javno upravo Boris Koprivnikar v sredo prinesel na mizo. "Očitno se je ali zataknilo ali pa si je vlada vzela čas za premislek. Tako kot vi tavam v megli, ki postaja vsak dan gostejša," je povedal.

Štrukelj: Odločitev o shodu bo sprejeta na kongresu

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa je policiji prijavil shod, ki ga načrtuje za 3. december v Ljubljani, če vlada ne bo umaknila predlaganih posegov v normative v predšolski vzgoji in šolstvu. Odločitev o shodu oz. protestu bo sprejeta na kongresu Sviza, ki bo 20. in 21. novembra na Bledu, je danes napovedal Štrukelj.

Po njegovih besedah Sviz prejema pisma članstva, ki zavrača vse dodatne ukrepe v izobraževanju, ki jih zahteva vlada. "Sviz zdaj med članstvom poizveduje, kolikšna bi bila udeležba na protestu iz posameznih območnih odborov, ki jih je 27 po vsej državi," pravi.

Štrukelj je že v četrtek potrdil prijavo protestnega shoda policiji. Danes pa je zanikal, da bi se sindikat odločil za samostojni protest. "Tudi do zdaj je namreč ob vseh tovrstnih aktivnostih sindikatov javnega sektorja praviloma Sviz prijavljal shode, ker ima za to tudi zmožnosti glede na to, koliko ljudi dela v tem sindikatu in dela to za vse sindikate javnega sektorja," je pojasnil Štrukelj.

Sviz: na protest skupaj, lahko pa tudi sami

Kdo vse se bo udeležil protesta, pa bo po njegovem mnenju odvisno od več dejavnikov. Če vlada ne bo umaknila dodatnih zahtev, ki gredo prek trenutno veljavnih varčevalnih ukrepov iz let 2013 in 2014, se bodo sindikati po navedbah Štruklja verjetno pogovarjali o skupni udeležbi.

Če bi glede celovitih ukrepov v širšem javnem sektorju prišlo do dogovora, a bi vlada vseeno vztrajala pri dvigovanju standardov in normativov v šolstvu in zapiranju kulturnih institucij, zlasti manjših muzejev, kar predvideva osnutek interventnega zakona, pa bodo "na protest šli s tistimi, ki bodo razumeli, da so posegi v izobraževanje in kulturo povsem nesprejemljivi", je poudaril Štrukelj.

Prepričan je, da je prav to "točka identifikacije, ki povezuje aktualno vlado in vlado Janeza Janše". Tu se ponavlja identična in nerazumna zahteva po zniževanju na področju, ki na nek način pomeni vprašanje kakovostne prihodnosti, je poudaril.

Ob tem je Štrukelj izpostavil, da se z interventnim zakonom, osnutek katerega je občinam poslalo ministrstvo za javno upravo, posega zlasti v kakovost javnih vrtcev, saj gre za povečevanje obremenitev vzgojiteljic in pomočnic. To bo imelo za posledico, da bo približno 450 vzgojiteljic ostalo brez službe, pravi Štrukelj in dodaja, da je to v nasprotju s tistim, kar ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar v ponedeljek izjavila na shodu ravnateljev, namreč "da ne bo podpirala niti enega ukrepa, s katerim bi povečevali število brezposelnih v Sloveniji".

Glede na to, da ti ukrepi neposredno povečujejo število brezposelnih, Štrukelj ministrico poziva, naj pojasni, "kaj se tukaj dogaja" in pove svoje stališče o tem. In še, naj tudi pojasni, zakaj v predlog sprememb standardov in normativov v izobraževanju ni vključeno pristojno ministrstvo za izobraževanje.

Koprivnikar: Rešitve ne bomo našli na ulici

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je danes zatrdil, da posegov v standarde in normative ne bo mimo dogovora. Kot je dejal, je to tudi izrecno zagotovil sindikatom na zadnjih pogajanjih, zato je zanj nerazumljivo, da Sviz že načrtuje proteste. Moti ga, da se konkretne zadeve ne razčiščujejo za mizo. Rešitve ne bomo našli na ulici, meni.

Razburjenje je povzročil t. i. interventni zakon na področju občin, ki ga je ministrstvo za javno upravo nedavno poslalo občinam. Koprivnikar je pojasnil, da gre le za predlog zakona, ki je na mizi in so v njem možnosti, o katerih želijo razpravljati. "To smo dali na mizo kot osnovo za razpravo, kaj od tega je realno mogoče izvesti. V zadnjih pogajanjih s sindikati smo eksplicitno zagotovili, da poseganj v standarde in normative ne bo mimo dogovora resornega ministrstva in sindikata. Ampak se že načrtujejo protesti. To mi je malo nerazumljivo," je pojasnil minister.

Po njegovi oceni namreč ne morejo niti začeti razprave o nekem predlogu, če se ga ne opredmeti. Kot razume, je sicer ta predlog nesprejemljiv tako za sindikat kot za ministrstvo za izobraževanje. Tako bodo eni in drugi "nedvomno pojasnili argumente" in če je predlog nesprejemljiv, "pač ne bo uveljavljen", je pristavil.

Že ob pripravi zakona za uravnoteženje javnih financ občin pred dobrima dvema letoma je sicer največ razburjenja povzročil prav predvideni poseg v standarde in normative na področju izobraževanja, za kar so na pristojnem ministrstvu pozneje zatrdili, da je v zakonu pristal po pomoti.

Na vprašanje, zakaj je aktualna vlada tudi tokrat predlagala iste zadeve, pa čeprav je vedela, kakšne bodo posledice, Koprivnikar odgovarja, da so želeli preveriti, če mnenja izpred nekaj let še držijo: "Če torej držijo in če predlogi ne bodo sprejeti, potem jih bomo pač umaknili. Nismo pa vedeli, kakšne bodo posledice."