Ta veseli dan kulture: vsak Slovenec v letu 2016 za kulturo zapravil 172 evrov

Ste vedeli, da je vsak prebivalec Slovenije v letu 2016 porabil za kulturo povprečno 172 evrov? In da je kultura prispevala k bruto domačemu proizvodu (BDP) 1,1 odstotka, skupni izdatki države za kulturo pa so bili 1 odstotek BDP.

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku objavil nekaj zanimivih podatkov oziroma dejstev o kulturi (in Francetu Prešernu).

V Sloveniji je v letu 2017 živelo 323 oseb z imenom France in 339 oseb s priimkom Prešeren. Ni bilo pa nobene z imenom in priimkom France Prešeren, kažejo podatki Državnega statističnega urada.

V nasprotju z imenom Franc, ki je najpogostejše moško ime v Sloveniji (v začetku leta 2017 jih je bilo 24.330 ali 2,37 odstotka vseh moških), je Francetov manj. Bilo jih je 323 ali 0,03 odstotka vseh moških, to ime je bilo po pogostnosti uvrščeno na 345. mesto. Po letu 2000 je bilo rojenih 15 Francetov.

V Sloveniji se 8. februar, na katerega je umrl slovenski pesnik France Prešeren, kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, tudi dela prost dan pa od leta 1991. Po Francetu Prešernu je imenovanih 15 ulic, 16 cest, pet trgov in eno nabrežje.

Kulturna bera v letu 2016

1441 slovenskih založnikov (upoštevani so tudi samozaložniki) je v letu 2016 izdalo 5319 naslovov knjig in brošur, od tega 1808 ali 34 odstotkov naslovov leposlovja (995 naslovov izvirnih slovenskih del, 813 naslovov pa je bilo prevodov). Povprečna cena knjige je bila nekaj več kot 19 evrov, so povedali v naši največji knjižnici (NUK). 

Skozi omenjeno leto je izhajalo 1764 tiskanih serijskih publikacij in 839 elektronskih serijskih publikacij.

Kulturni domovi, gledališča, operi in drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 24.000 prireditev, od tega jih je bilo skoraj 52 odstotkov v lastni produkciji oz. koprodukciji, preostalo so bile gostujoče prireditve.

Vse prireditve skupaj si je ogledalo več kot štiri milijone gledalcev. Glede na zvrst je bilo največ prireditev s filmskimi in videoprojekcijami, sledila so dramska in druga gledališka dela. 

Filmski delavci so ustvarili 22 celovečernih filmov (14 igranih in osem dokumentarnih) ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov. Delovalo je 57 kinematografov, filmske predstave si je tam ogledalo okoli 2,3 milijona gledalcev; od tega si je tuje filme ogledalo približno 2,1 milijona gledalcev, slovenske filme pa več kot 239.000 gledalcev. 

V muzejih in galerijah so pripravili 1960 razstav, privabile so okrog 2,8 milijona obiskovalcev, od tega približno 757.000 otrok in mladine. Poleg razstav so te ustanove ponudile obiskovalcem še več kot 37.000 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov), ki se jih je udeležilo 872.000 oseb, od tega je bilo več kot pol otrok in mladine. 

V knjižnice vpisanih skoraj 470.000 ljudi

V splošnih knjižnicah (te so organizirane v mrežo 271 izposojevališč in 13 bibliobusov) je bilo vpisanih 469.970 članov, ki so si izposodili 25,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so zabeležili 10,1 milijona obiskov, kar pomeni, da je te knjižnice vsak dan obiskalo povprečno 27.700 članov.

Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine. Iz registrov kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo je moč izvedeti, da je bilo konec lanskega decembra v register nesnovne kulturne dediščine (sem spadajo prakse, predstavitve, znanja, veščine itd.) vpisanih 61 enot: po 39 odstotkov enot te dediščine so gospodarska znanja in veščine ter v enakem deležu šege in navade. Dve izmed teh enot sta vpisani tudi v reprezentativni Unescov seznam. To sta Škofjeloški pasijon, ena od sedmih uprizoritev in predstavitev v omenjenem registru, in Obhod kurentov, ena od naših 24 šeg in navad. Skupno število enot v tem registru se je v letu 2017 glede na leto 2016 povečalo za pet enot.

V register nepremične kulturne dediščine je bilo konec decembra 2017 vpisanih 30.094 enot, 144 več kot leto prej. To so večinoma stavbe (53 odstotkov), sledijo spominski objekti in kraji (26 odstotkov), arheološka najdišča pa (12 odstotkov). Med vsemi enotami je 324 enot ali 1,1 odstotek spomenikov državnega pomena: 143 je stavb, 65 spominskih objektov in krajev, 33 parkov in vrtov in 31 arheoloških najdišč.

Koliko denarja namenimo za kulturo? 

Delež izdatkov sektorja država za kulturo (se pravi za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ipd., storitve radia, televizije in založništva) med vsemi izdatki je od leta 2008 najprej znašal po 2,7 odstotka (2008–2010), nato pa se je zmanjševal in v letih 2015 in 2016 je znašal 2,2 odstotka.

V letu 2016 je država v celoti namenila kulturi 392,5 milijona evrov, 22 milijonov manj kot v letu 2015; struktura izdatkov še pokaže, da so se v letu 2016 najbolj zmanjšali izdatki za investicije (za skoraj 37 milijonov evrov), medtem ko so se sredstva za zaposlene povečala za 12,4 milijona evrov (na 183,1 milijona evrov). 

Od leta 2010 je država namenila za končno potrošnjo za kulturo letno najprej po 0,8 odstotka BDP, v obdobju 2014– 2016 pa po 0,7 odstotka BDP. Če te vrednosti preračunamo glede na število prebivalcev in dodamo še druge podatke, dobimo naslednjo sliko: država je torej v letu 2016 namenila za končno potrošnjo za kulturo 135 evrov na prebivalca (štiri evre več kot v 2015).

Obenem so zasebni izdatki za kulturo, torej izdatki gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), znašali 172 evrov na prebivalca (11 evrov več kot v letu 2015); NPISG so v navedenih letih k tem zneskom prispevale le od dva do štiri evre. 

Kultura ni le strošek: delež dodane vrednosti kulture v BDP je v obdobju 2010–2013 znašal 1,2 odstotka, v zadnjih treh letih pa po 1,1 odstotek BDP. V tem podatku je upoštevana le kultura v ožjem smislu (založništvo, dejavnosti v zvezi s filmi, radijska in televizijska dejavnost, kulturne in razvedrilne dejavnosti in knjižnice, arhivi, muzej), pri tem, da njen posredni učinek na gostinstvo, turizem, trgovino ni vračunan.