'Tak ukrep pomeni zelo invaziven poseg v informacijsko zasebnost celotne populacije'

Ustavno sodišče je o zadevi odločilo v začetku tega meseca, potem ko je Sodišče EU aprila razveljavilo evropsko direktivo o hrambi podatkov, ki je bila podlaga za sporno ureditev.

Kot je zapisano v danes objavljeni obrazložitvi, je zakonodajalec z določitvijo obvezne hrambe prometnih podatkov izrazito posegel v pravico do varstva osebnih podatkov, hkrati pa ni skrbno opredelil okoliščin, na podlagi katerih bi ta poseg omejil na le nujno potrebno. Že razveljavljena evropska direktiva je namen hrambe namreč omejila le za preiskovanje, odkrivanje in pregon hudih kaznivih dejanj, slovenska ureditev pa takšne omejitve ni vsebovala.

Poleg tega so ustavni sodniki zapisali tudi, da so z vnaprejšnjo in neselektivno hrambo podatkov pri operaterjih nastajale "ogromne podatkovne zbirke", iz katerih je mogoče v vsakem trenutku izluščiti podrobna dejstva zasebnega življenja vsakega posameznika, ki uporablja te storitve.

Tveganje, da bodo podatke uporabili za nezakonite namene

"Glede na to, da sodobni način komuniciranja pomeni v pretežni meri uporabo navedenih elektronskih komunikacijskih storitev, tak ukrep v bistvu pomeni zelo invaziven poseg v informacijsko zasebnost celotne populacije, tako po obsegu oseb, ki jih ukrep zadeva, kot tudi glede na podatke, ki se hranijo," so zapisali ustavni sodniki. Ob tem so opozorili tudi, da se z nastankom tako obsežne zbirke podatkov poveča tveganje, da bodo podatke uporabili za nezakonite namene.

Na osnovi razveljavljenih členov zakona o elektronskih komunikacijah so se hranili podatki, na podlagi katerih se lahko ugotovi, kdo je komuniciral s kom, kdaj, koliko časa, kje in kako, sama vsebina komunikacije pa se ni hranila. Podatki so se hranili 14 mesecev od dneva komunikacije za podatke v zvezi z javno dostopnimi telefonskimi storitvami in osem mesecev v zvezi z drugimi podatki.

V uradu informacijske pooblaščenke zadovoljni

Odločitev so danes pozdravili v uradu informacijske pooblaščenke, kjer so marca lani tudi sprožili ustavno presojo. "Ustavno sodišče je prepoznalo pomen varstva osebnih podatkov v odnosu do modernih komunikacijskih tehnologij, še posebej ko so te uporabljene s strani samih državnih organov oziroma za namen izvajanja njihovih pristojnosti," je zapisala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Odločitev je označila za enega najpomembnejših dosežkov urada v zadnjih desetih letih. "Obenem predstavlja odločitev Ustavnega sodišča pomemben prispevek k razpravi o nujnosti in sorazmernosti uporabe nadzorovalnih tehnologij v kontekstu kazenskih postopkov in delovanja obveščevalnih služb," je še dodala.