Takšni smo, ko je vroče: v trgovino po pivo in žar, nad soseda pa s pestmi, ker nas 'sumljivo gleda'

Z raziskovanjem povezave med vremenom in vedenjem se ljudje ukvarjajo že dolgo. O tem, da vročina vpliva slabo, so sklepali že v rimski dobi, prve empirične raziskave so skušali opraviti že v 18. stoletju. Pisatelji so pisali celo o tem, da se z umikom v južne (vroče) države, odmaknemo od same morale – narašča strast, z njo zločin. Pregovore o vročekrvnih južnjakih in hladnih prebivalcih severa poznamo še danes.

Tudi današnji dan spada med vroče. Na seznamu večine je zato spet iskanje sence, hladnega okrepčila in vsaj približnega olajšanja neugodja, ki ga človeškemu organizmu povzročajo visoke temperature … Po raziskavah strokovnjakov, se vročinskih valov običajno veselijo trgovci, manj pa policisti, reševalci in lastniki proizvodne dejavnosti. Poglejmo zakaj …

Ekonomija vročine – ali kako vroče vreme pleni po denarnici

Če začnemo pri tistih, ki se vročega vremena veselijo iz finančnih razlogov, so prvi na seznamu trgovci. Ko je vročinski val poleti leta 2013 zajel Irsko in Veliko Britanijo, so irski trgovci zabeležili za 30 milijonov evrov višjo prodajo kot v primerljivem obdobju, ko je bilo manj vroče.

Veselili so se tudi britanski trgovci, ki so zabeležili 3-odstotno rast posla. In kaj v času vročine kupujemo? Precej predvidljive reči. Ob osvežilnih pijačah, sladoledu in hrani še vrtnarsko orodje, vrtno pohištvo in pripomočke za pripravo hrane na vrtu. Trgovec Waitrose je tako poročal o 116 odstotkov več prodanih žarih, 450 odstotkov boljši prodaji oglja za žar ter 165 odstotkov večji prodaji vrtnega pohištva.

Dobro za posel običajno le, če ste trgovec

Nekoliko drugače je za tiste, ki ne poslujejo v trgovski verigi, pravijo podatki iz Avstralije, merjeni ob lanskem vročinskem valu. Večina podjetij je poročala o negativnih učinkih vročinskega vala. 62 odstotkov o težavah, ki jih pomenijo višji računi za klimatske naprave in z njimi povezani stroški, skoraj enak odstotek je poročal o izgubah zaradi slabše produktivnosti in motivacije zaposlenih. Tretjina jih je tudi beležila slabšo storilnost vodstvenih kadrov, ki so se namesto s poslom, ukvarjali z iskanjem rešitev za odpravo vročine v prostorih, enak odstotek tudi o tem, da so morali delo ustaviti zaradi strojev, ki so se pregreli.

Kljub pritožbam, se jih je le peščica odločila za kakšne ukrepe, ki niso bili vklop klimatske naprave. 7 odstotkov poslov je začetek delovnega dneva začasno prestavilo na zgodnejšo uro, 6 odstotkov je za zaposlene naročilo osvežilne pijače, pet odstotkov pa dodatne hladilne naprave in sladoled.

Večina poslov je v času skoraj teden dni trajajočega vročinskega vala tudi zabeležila padec dobička, številka se je gibala vse do 10 odstotkov, zgolj na območju Melbourna je to pomenilo okoli 35 milijonov evrov izpada.

Kar šest od desetih poslovnih subjektov je v raziskavi tudi izrazilo zaskrbljenost, da jih skrbi pogostost vročinskih valov in njihov vpliv na posel in zaposlene, saj pričakujejo, da bo takšnega vremenskega dogajanja zaradi klimatskih sprememb vse več.

Rastejo temperature, kuha se jeza

Več dela imajo poleti običajno tudi policisti. Strokovnjaki naštevajo dve povezavi med vročino in kriminalom. Prva gre po načelu priložnost dela tatu – ljudje so torej na počitnicah, več je praznih in "vabljivih" stanovanj ter slabo zaščitenih avtomobilov in osebnih predmetov, ki so lahka tarča nepridipravov, po drugi strani pa imajo tudi ti več časa. Raziskava v ZDA je pokazala, da največ kraj in poškodovanj tuje stvari opravijo stari od 16 do 18 let, zato porast tudi ni nenavaden – v poletnem času namreč niso v šoli.

Bolj zanimiv pa je drug del zgodbe – vpliv vročine na človeško telo, ki žal lahko vodi tudi v precej tragična dejanja – tako v nesreče kot načrtovane zločine.

Craig Anderson z oddelka za psihologijo univerze v Iowi je v laboratoriju dokazoval direktno povezavo med vročino in jezo. V poročilu piše, da so se vplivi vročine na afektivne, kognitivne in ekscitacijske variable izkazali za stabilne in statistično pomembne.

Zniža se raven ugodja, vedenje, ki se odraža kot posledica pa je, da so ljudje bolj agresivni, okolje dojemajo kot bolj ogrožajoče, občutijo več sovraštva. Pride namreč do kognitivne pristranskosti v prid agresivnim vedenjem in prepričanjem. Kognitivna pristranskost po definiciji sicer pomeni nagnjenje ljudi, da delajo sistematične napake v določenih okoliščinah, ki temeljijo na kognitivnih dejavnikih in ne na objektivnih dejstvih.

Izpostavlja, da vročina prispeva tudi k izkrivljeni interpretaciji dogajanja in večji verjetnosti, da bo socialna interakcija razumljena kot da vsebuje agresivno komponento. Že navaden pogled je lahko tako interpretiran kot "sovražno strmiš vame", kar lahko pogosto vodi tudi v fizični obračun.

Strokovnjaki tudi opozarjajo, da je nekaj "vročinskega nasilja" zagotovo povezanega tudi s (povečanim) pitjem alkohola, čeprav je opozorilo vsakič več kot jasno – osvežilna pijača naj ne bo alkoholna.

Črna statistika sicer pravi, da je v času vročine več zločinov kot so na primer umori – tako zaradi "gostilniških" sporov kot tudi kot posledica družinskega nasilja. K slednjemu doda še dejstvo, da je v času dopustov več stika med družinskimi člani, na dan privrejo zamere, neuresničena pričakovanja ...

Poveča se tudi število besnih voznikov, ki si trobijo in žugajo zaradi (domnevnih) prekrškov na cesti, zaradi zmanjšane pozornosti in zvišane jeze, ki se lahko odraža kot nespametna vožnja, pa je tudi več prometnih nesreč.

Ko je prevroče tudi za zločin

Raziskovalka Ellen G. Cohn se je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ukvarjala z vprašanjem, ali se jeza in negativni občutki z rastjo temperature le še stopnjujejo, ali obstaja meja, ko je prevroče tudi za to. Ugotovila je, da takšna meja pravzaprav obstaja, čeprav kasneje veliko podobnih študij ni bilo izvedenih. Načeloma naj bi se jeza začela najbolj pogrevati, ko temperature presežejo 29 stopinj Celzija, tiste nad 34 stopinj pa bi naj osebo že začele obremenjevati do te mere, da raje kot konfrontacijo izbere umik v senco.

Obstaja celo študija, ki je leta 1996 postavila "indeks južne kulture", pravi pa, da imajo mesta, kjer je večino leta vroče, več kriminala, čeprav rezultate kontroliramo s spremenljivkami stopnje revščine in kulturne sestave.

Nasilneži in kriminalci po vročinskem valu "na pavzo"

Zanimivo pa je, da v delu "Dinamika kriminalnega vedenja: Posledice vremenskih šokov" ugotavljajo, da se efekt vročinskega vala ne konča na dan, ko padejo temperature, ampak je njegov učinek nekoliko daljši. Medtem ko naj bi se kriminal v času vročinskega vala dvignil za okoli 10 odstotkov nad povprečje, se teden po vročinskem valu zniža za okoli 3 odstotke. V primeru, da storilec ni končal za zapahi, strokovnjaki to pojasnjujejo z "obdobjem hlajenja", ko oseba po kriminalnem dejanju nima potrebe, da bi ga takoj ponovila.

Klimatske spremembe – spreminjanje vedenja?

Anderson še ocenjuje, da bo morala biti v luči klimatskih sprememb in višanja povprečnih temperatur, ena od prioritet prav raziskovanje povezave med agresivnostjo in vročino, kjer po njegovem še ni bilo opravljenih dovolj študij za jasne zaključke, ki bi lahko ponudili nasvete. Jasne nove potrditve hipotez bi namreč terjale, da se z vročino povezano nasilje doda med negativne družbene posledice globalnega segrevanja.

Na podlagi dosedanjih podatkov je sicer po njegovem mogoče izračunati takšen vpliv. Ob dvigu povprečne temperature za le pol stopinje, predvideva dodatnih 9 umorov ali hudih telesnih napadov na 100.000 ljudi. Ker obstajajo številni kraji, kjer je temperature mogoče nadzorovati – na primer v šolah in drugih ustanovah – bi morali zato po njegovem tam več naporov usmeriti v zagotavljanje ugodne klime, saj koristi presežejo stroške – učenje je lažje, produktivnost ne doživi padca, manj je sporov in nasilja.