Državljanska neposlušnost ali kršenje zakonov?

Iztekel se je rok, ki so ga spletni aktivisti Anonymous določili slovenskim oblastem. Od njih namreč zahtevajo, da odstopijo od mednarodnega sporazuma Acta, ki po celem svetu buri duhove, ljudje pa se množično odpravljajo na ulice. Množični protesti in upori se vrstijo tudi na spletu oziroma v virtualnem svetu.

Dan je torej potekal v znamenju pričakovanja novih hekerskih napadov, a česa posebnega ni bilo. 

Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo niso zabeležili resnejših napadov skupine Anonymous na spletne strani vlade in državnih organov, je dopoldne povedal direktor direktorata za e-upravo in upravne procese na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Aleš Dobnikar.

Na ministrstvu sicer pozorno spremljajo dogajanje, sodelujejo tudi z računalniškimi strokovnjaki z drugih ministrstev ter javnega zavoda Arnes in policije. V tem okviru tudi preverjajo, če se kje nahajajo kakšne morebitne šibke točke, poleg tega o dogajanju obveščajo tudi slovensko obveščevalno varnostno agencijo.

Domnevajo, da za dosedanjimi napadi stojijo tudi nekateri posamezniki iz Slovenije, kdo točno, zaenkrat podatkov nimajo. Dobnikar pravi, da bodo po koncu intenzivnejših napadov ocenili, ali so se zgodila kazniva dejanja, in temu primerno nato ukrepali. V zadnjih dveh tednih, ko je večja intenziteta napadov, ti izvirajo s strežnikov z vsega sveta. Pred tem so napadi običajno izvirali s kitajskega ali ruskega območja.

V petek, 17. februarja, se bo na Kongresnem trgu v Ljubljani odvijal protest proti mednarodnemu sporazumu Acta. Protest naj bi se začel ob 15. uri.

Protest na ulici = protest v virtualnem svetu?

Poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič je včeraj za informativno oddajo 24UR dejal, da napadov Anonymousa ne odobravajo, "jih pa popolnoma razumejo". "Gre za del protesta in ta protest izražajo ne le v Sloveniji, temveč po celem svetu," je dejal.

O zadnjih dogodkih in novem načinu državljanske nepokorščine smo se pogovorili s profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti Igorjem Pribcem.

Vprašanje: Priče smo novemu načinu protesta, in sicer protestu na spletu oziroma virtualnemu protestu. Zdi se, kot da bi bil protest v virtualnem svetu uspešnejši od tistega klasičnega, na ulici. Kaj menite? Zakaj je temu tako?

Odgovor: Napadi na spletišča pravzaprav niso novost, saj so se razvijali vzporedno z razvojem medmrežja. Opozoril bi, da jih lahko razumemo na dva načina, kot civilnodružbene proteste ali kot medmrežni terorizem. Katero od obeh oznak bomo uporabili, odloča o tem, ali bomo tem dejanjem dali potencialno vrednostno pozitiven ali nedvoumno negativen predznak. Akcije Anonymousov se povsem jasno razlikujejo od tistih računalniških hekerjev, ki so v medmrežje pošiljali viruse, črve; ki skušajo krasti osebne podatke, identitete in podobno. Anonymousi napadajo izbrane tarče in kriterij izbire je njihova soudeleženost v nesprejemljivih političnih dejanjih, svoja dejanja vnaprej napovedo. V tem pogledu so politična dejanja, ki so blizu logiki državljanske neposlušnosti.

Vprašanje: Kakšna je razlika med množico ljudi, ki zavzame ulico in blokira promet na cesti, in množico ljudi, ki z DDoS (Distributed Denial of Service) napadi preobremenijo določeno tarčo, spletno stran, ki je nekaj časa nedostopna? Zakaj je za oblast prvi način dokaj sprejemljiv, drugi pa ne. Virtualni protestniki lahko končajo celo za zapahi zaradi tovrstnih dejanj.

Odgovor: Ne vem, če je mogoče reči, da je zasedba javne ulice za oblast bolj sprejemljiva od zatemnitve določene spletne strani. Razlika je bolj v tem, da zasedba javnega urbanega prostora pomeni sankcijo za vse udeležence v javnem prostoru, medtem ko zatemnitev določenega spletišča škoduje predvsem ozko ciljani skupini ljudi. Sam bi v tej zvezi opozoril na nekaj drugega: nekoč je veljalo, da nič ne more nadomestiti sporočilnosti nezadovoljstva ljudi, ki se zberejo na ulici in izražajo svoje nezadovoljstvo s fizično navzočnostjo. Danes je pomembnost medmrežne komunikacije narasla do te mere, da prejšnja trditev ni več tako samoumevna. Če zatemnimo zelo pomembno stran, so posledice lahko zelo odmevne. Druga razlika je v tem, da je za odmeven protest v fizičnem svetu potrebno razmeroma veliko število ljudi, medtem ko je uspešna zatemnitev spletišča lahko delo manjšega števila ljudi, ki pa morajo biti vešči, odločni in bolje organizirani od udeležencev manifestacij v fizičnem svetu.

Vprašanje: Se vam zdi virtualni protest primeren? Kakšno je vaše osebno stališče?

Odgovor: Virtualni protest proti načinu in ciljem sporazuma Acta se mi zdi zelo sporočilen za sedanjo politično elito. V njem vidim na delu generacijsko ločnico, ločnico med generacijo, ki je internet v najboljšem primeru sprejela kot medij komuniciranja, in kibergeneracijo, ki v virtualnih kanalih komuniciranja vidi podaljške svoje fizične identitete, podaljške, ki se jim ta generacija ni pripravljena odpovedati. Generacija, ki naj bi bila domnevno apolitična, ki se na primer ne zbudi ob razpravah o pokojninski reformi, saj meni, da je ne zadevajo, se močno razburi, če ji poskušaš vzeti nekaj, kar samo za jutrišnji svet že odpisani neinternetni ljudje lahko opredelijo za igračo.

Dejansko gre v tem političnem spopadu za generacijski spopad, ki se kaže v različnem vrednotenju interneta. V Sloveniji je ta protest dobrodošel že zato, ker je širša razprava o družbenih razsežnostih interneta v veliki meri umanjkala, kar dokazuje tudi odsotnost javne razprave pred podpisom sporazuma Acta. S tem ko kot družba preziramo internet, preziramo najpomembnejše produkcijsko sredstvo 21. stoletja.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!