'Na opustošenem planetu ne moremo živeti'

Po podatkih gibanja Mladih za podnebno pravičnost se je v Ljubljani zbralo 9000 ljudi, v Mariboru in Kamniku po 1000, v Kopru 600, v Novem mestu 400, Slovenskih Konjicah 200, v Ormožu pa 150. Mladi so poskrbeli za vso organizacijo, svoj protest so prijavili, angažirali so redarje, sodelujejo s policijo, za sabo bodo tudi počistili, je obljubil Tim Gregorčič iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Vse udeležence so že pred shodom pozivali, naj se odpovejo drogam, alkoholu in nasilju. "Naš glavni cilj je, da pokažemo resen, odrasel pristop," je za STA povedal Gregorčič.

Kot so sporočili s PU Ljubljana, policisti med podnebnim shodom niso zaznali nobenih kršitev. Shod je tako potekal v skladu s prijavo, so še zapisali. 
 

'Starejšim ne moremo več zaupati'

Po vsem svetu, tudi v Ljubljani, se je zbralo na tisoče ljudi, je v imenu organizatorja, gibanja Mladi za podnebno pravičnost, poudaril Atila Urbančič. "Tisoče ljudi, ki razumejo, da tako ne gre naprej. Tisoče ljudi, ki razumejo, da na opustošenem planetu pač ne moremo živeti. "

Reja Debevc, ki se ta teden na temo podnebnih sprememb govorila tudi s poslanci Evropskega parlamenta v Strasbourgu v okviru srečanja z mladimi podnebnimi aktivisti. Kot je povedala, so jo politiki razočarali in da se na starejše ne moremo več zanesti: "Dovolj imamo. Dovolj onesnaženja, dovolj pasivnosti in dovolj praznih obljub. Ko nam rečete, naj gremo nazaj v šolo, to pomeni, da se nas bojite. Ko nam rečete, da sprememba ni možna, to pomeni, da se je bojite, ker je svet, v katerem živite, edini, ki ga poznate. A to še ne pomeni, da boljši svet ne obstaja."

Mladi so tudi zavrnili očitke, da so 'zlorabljeni v politične namene': "Mladi smo se zbrali, ker nam je mar za okolje in prihodnost, ne sodelujemo z nobenimi političnimi strankami," je zatrdil Primož Turnšek iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

'Nič krivi bomo nosili posledice sistematičnega uničevanja okolja'

"Ko govorimo o podnebni pravičnosti, govorimo o socialno-ekonomskem sistemu, v katerem lahko vsak živi dostojno in kakovostno življenje. Naše gibanje ne naslavlja le direktnih podnebnih ukrepov, kot so zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, zaustavitev višanja globalne temperature in ohranjanje biodiverzitete, temveč zahteva spremembe v sistemu, ki nas je zaradi interesov peščice privedel do okoljske krize. Borimo se za dostojno življenje delavcev, kmetov, revnih in drugih ranljivih skupin, ki prvi in najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, in seveda za prihodnost mladih in generacij, ki prihajajo za nami. Nič krivi bomo nosili posledice preteklega in današnjega sistematičnega uničevanja okolja," pravijo v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, ki je organizator protestov v Sloveniji.

'Če politiki ne opravljate svojega dela, mi ne moremo hoditi v šolo, ker se moramo boriti za svojo prihodnost'

"S tem, da sodelujem na protestu, hočem sporočiti, da politiki premalo naredijo za našo državo in svet, da bi rešili okoljsko krizo. Preveč obljubljajo in premalo naredijo. Zelo grdo se mi zdi, da se politiki tako obnašajo in da mora namesto njih nekaj narediti mlajša generacija. A če ne bodo nič naredili odločevalci, moramo nekaj narediti sami. Nesmiselno se mi zdi, da politiki odstopajo. Res je, lahko odstopiš, ampak vseeno moramo nekaj storiti, ne glede na to, kdo je na oblasti," razmišlja sedmošolec Voranc Bricelj iz Osnovne šole Danile Kumar.

Danes je v svojem govoru dejal:  "Če politiki ne opravljate svojega dela, mi ne moremo hoditi v šolo, ker se moramo boriti za svojo prihodnost. Očitno smo otroci tisti, ki se najbolj zavedamo resnosti okoljske krize. "

Med drugim je mlade pozval h konkretnim spremembam v vsakdanjem življenju - več vožnje z avtobusom, kolesom, skirojem, manj zaužitega mesa, odpoved uporabi plastiki za enkratno uporabo:  "Ko bodo videli, da mislimo resno, bodo tudi oni sledili nam - starši, učitelji in drugi odrasli. Lahko bomo imeli več dobrih stvari, ki se jih ne da nadomestiti z denarjem." 

Sklenil je, da zahtevajo, da se več denarja nameni za reševanje planeta, da bodo mladi lahko v miru hodili v šolo.

Vladi so predali konkretne zahteve 

Mladi borci za okolje so oblikovali konkretne zahteve, ki so jih  predali predsedniku vlade Marjanu Šarcu in Simonu Zajcu z okoljskega ministra, ki si jih lahko ogledate tudi v pripetem dokumentu: "Konkretne zahteve, ki smo jih oblikovali, so zahteva po takojšnjem razogljičenju Slovenije v skladu z omejitvijo rasti povprečne globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, ukrepi za zmanjševanje porabe energije, zagotovitev pravičnega in konkretnega plana za delavce in skupnosti, odvisne od fosilnih goriv, na nizkoogljične vire ter spodbujanje kvalitetnih in dostojnih zelenih delovnih mest. Zahtevamo sprejemanje ukrepov za spodbujanje javnega prometa, kolesarjenja in pešačenja ter polnovredno, pretežno rastlinsko in lokalno prehrano. Ob tem zahtevamo ukrepe, ki spodbujajo človeku in okolju prijazno proizvodnjo in potrošnjo. Gospodarstvo Slovenije mora preiti na pravično krožno gospodarstvo, ki je trajnostno naravnano in ne temelji zgolj na zasledovanju rasti bruto domačega proizvoda, temveč se ravna tudi po alternativnih merilih resničnega razvoja družbe (okoljski odtis, delež prebivalstva pod pragom revščine ipd.)."  Šarec je dejal, da ga njihovo delovanje veseli in da njihove zahteve jemlje z vso resnostjo. 

'Tega ne delamo zaradi špricanja pouka, ampak za našo prihodnost'

Pred protestom so se v gibanju Mladi za podnebne spremembe soočali tudi z očitki, da mladi štrajkajo predvsem za to, da zamudijo pouk: "Glede na to, kakšen odziv tako mladih kot javnosti smo imeli v treh tednih od ustanovitve, ko smo uspeli doseči več kot 200 ljudi, ki so aktivni in se samoorganizirajo. Naša aktivacija kaže, da tega ne delamo zaradi špricanja pouka, ampak za našo prihodnost. Zavedamo se, da en protest ne naredi ničesar. Je pa dober začetek, da odločevalcem pokažemo, da je nekomu mar," poudarja Gala Alica Ostan iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

'Odrasli so več kot dobrodošli, da se nam pridružijo'

Dogodki so potekali  v več kot 1650 mestih v 105 državah, je sporočila pobudnica globalnega gibanja Greta Thunberg. Medtem so norveške opozicijske stranke Thunbergovo nominirale za Nobelovo nagrado za mir. "1659 krajev v 105 državah. In število še kar narašča. Gremo na šolske stavke za našo prihodnost. In s tem bomo nadaljevali, kakor dolgo bo treba. Odrasli so več kot dobrodošli, da se nam pridružijo. Združimo se in podprimo znanost," je na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisala 16-letna švedska aktivistka. Protesti se bodo odvili pred mestnimi hišami in nacionalnimi parlamenti držav po vsem svetu. 209 so jih napovedali v Franciji, 195 v Nemčiji, 178 v Italiji, 158 v ZDA, 123 na Švedskem ter 107 v Veliki Britaniji.