'Ko ubiješ enega volka, vplivaš na pet drugih, ki so preživeli in so bili z njim v tropu'

Pred dobrim tednom je izginila alfa volkulja Tonka, ki je imela pred nekaj meseci pet mladičev. Tonka je bila žrtev krivolovca. Konec minulega tedna pa so ustrelili še volkuljo Tio, ki je bila prav tako označena s telemetrično ovratnico projekta SloWolf. Odstrel je bil zakonit.

Po ocenah iz lanskega leta je v Sloveniji od 32 do 43 volkov. Za zakonit odstrel jih je ministrstvo za kmetijstvo in okolje letos določilo 12, 11 so jih že odstrelili, še trije volkovi pa so letos poginili iz drugih razlogov – enega je povozil avto, enega so našli poginjenega, ker so ga predvidoma ubili drugi volkovi, že omenjena Tonka pa je bila najverjetneje ubita nezakonito.

Glavni problem je razpad tropa

''Če ti ubiješ alfa samico ali pa alfa samca, v veliko primerih trop popolnoma razpade,'' je za 24ur.com povedal Miha Krofel iz projekta SloWolf. Tako obstaja možnost, da bo Tonkin trop Vremščica-Nanos, ki je bil eden večjih v Sloveniji, razpadel. Tonka je pred petimi meseci imela tudi pet mladičev, ki so zdaj že zapustili brlog in niso bili neposredno odvisni od vodilne samice, saj jih ni več dojila.

''A ti volkovi so tako majhni, da še potrebujejo svoj trop, saj ne znajo učinkovito loviti, zato morajo zanje to opravljati odrasli, starejši volkovi. Če pa bo trop razpadel, potem je to tvegano za njihovo preživetje,'' je pojasnil Krofel. Kje ti mladiči so, se ne ve, z izgubo Tonke, ki je bila opremljena s telemetrično ovratnico, so namreč za njimi izgubili tudi sled.

Volčji trop je družina, potomec ne more nadomestiti vodilnega volka

''Ko ti ubiješ enega volka, vplivaš na pet drugih, ki so preživeli in so bili z njim v tropu. Večji problem je tako, da volkovi nimajo več naravnega življenjskega ritma, tropi niso stabilni,'' je dodal strokovnjak iz projekta SloWolf. V naravi namreč volkovi celo življenje živijo skupaj.

Odstrel volkov pri nas je približno trikrat večji od povprečja v Evropi, je pojasnil Krofel. ''Tako pri nas pogosto rušimo strukturo tropa, kot rečeno, če alfa žival pogine, potem trop razpade. Pri nas se v povprečju vsako drugo oziroma tretje leto za vsak trop zgodi, da se razbije. To je tako, kot če bi si želeli ustvariti družino, pa vam vsako drugo leto ubijejo moža,'' je bil jasen Krofel.

Volčji trop je namreč družina. ''Alfa samica in samec sta mati in oče, vsi drugi pa so njuni potomci. Alfa volkulja Tonka je poginila, a zdaj je ne more nadomestiti ena izmed samic iz njenega tropa, saj so njene hčere. Če bi prevzela njeno mesto, bi se morala pariti z alfa samcem, ki pa je njen oče. V naravi so tako močni mehanizmi, da preprečijo parjenje v sorodstvu. Tako ne more noben drug član prevzeti alfa mesta,'' je pojasnil Krofel.

''Teoretično se lahko zgodi, da pride neka popolnoma druga samica in nadomesti Tonko. To je sicer tudi edina možnost, da volk ostane v bližini tropa, saj sicer prišleka hitro preženejo s svojega teritorija. Ampak verjetnost, da takšna samica pride dovolj hitro, da trop ne razpade, no, včasih se zgodi. Je pa to edina možnost, da trop ostane,'' je še razložil.

Zakonito so ustrelili volkuljo Tio

Zelo veliko je negativnih plati tega visokega odstrela, ki ga predpisuje ministrstvo, po drugi strani pa nekih pozitivnih učinkov ni, je dejal Krofel. Za leto 2012 je ministrstvo dovolilo odstrel 12 volkov, to število so določili na oceni, da je v Sloveniji od 70 do 100 volkov, genetska analiza je nato pokazala, da je volkov polovico manj. V osnutku za prihodnje leto pa na ministrstvu predvidevajo odstrel 10 volkov, a to številko, kot so nam naknadno sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje, bodo najverjetneje znižali.

Volkulja Tia je bila del tropa, ki je štel le tri volkove, tako da je bil njen odstrel udarec za trop, je pojasnil Krofel in dodal, da najverjetneje lovec te volkulje ne bi ustrelil, če bi videl, da ima ovratnico.

Zaradi tega neljubega dogodka 23. septembra so reagirali tudi na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer so zaradi odstrela uvedli strokovni nadzor. Na zavodu odstrel volkulje z ovratnico obžalujejo in dodajajo, da je bila volkulja odstreljena v najslabšem primeru pomotoma in ne z namenom, saj je bila volkulja v sodelovanju s projektno skupino projekta SloWolf nekaj mesecev prej odlovljena živa za potrebe raziskav projekta ravno s pomočjo zaposlenih v lovišču s posebnim namenom ''Medved''.

''V izogib podobnim neželenim dejanjem smo se na Zavodu za gozdove Slovenije odločili, da v času trajanja projekta SloWolf, v katerem tudi aktivno sodelujemo, do konca leta 2013 v loviščih s posebnim namenom v sestavi Zavoda za gozdove Slovenije ne bomo izvajali odstrela volkov, četudi bi predpisi to dovoljevali,'' so sporočili iz Zavoda za gozdove.

Kot je za 24ur.com pojasnil Marko Jonozovič, vodja Oddelka za gozdne živali in lovstvo, to ne pomeni, da do konca 2013 ne bo odstrela volkov. Ta odločitev pomeni le, da volkov, razen če ne bo šlo za izredno situacijo, ko bi bil volk poškodovan, ne bodo streljali na območju petih lovišč Zavoda za gozdove. Na Notranjskem sta dve lovišči, tri so na Kočevskem, eno pa je nad Vrhniko, je še pojasnil Jonozovič.

Na zavodu so še pojasnili, da je septembra odstrel volkov pri nas dovoljen samo na pašnikih (v preostalem obdobju veljavnosti pravilnika oz. v času oktober 2011–februar 2012 je bil odstrel dovoljen kjer koli).

V obdobju od 1. oktobra 2011 do 30. september 2012 je bilo tako do zdaj zakonito odstreljenih 11 volkov od skupno 12, kolikor jih je za odstrel s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave odobrilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje; štirje na območju Kočevsko-Belokranjskega lovsko upravljavskega območja (LUO), trije na območju Primorskega LUO, trije na območju Notranjskega LUO in  en na območju Zahodno visoko kraškega LUO.

MKO: Število volkov za odstrel za naslednje obdobje bodo znižali

Zaradi visokega števila volkov v okviru ''rednega odvzema'' so na ministrstvo za kmetijstvo in okolje mnogi že poslali pritožbe in pobudo za spremembo pravilnikov na tem območju. Z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) so za 24ur.com sporočili, da za spremembo zakonodaje ni nikakršne potrebe.

Redni odvzem je eden od ukrepov upravljanja z velikimi zvermi in opredeljen z Zakonom o ohranjanju narave, Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, nato pa se vsako leto s posebnim pravilnikom določi tudi število odvzema, regionalno razporeditev, spol in starost ter druge podrobnosti, so pojasnili na MKO.

Razložili so, da strokovni predlog za letni odvzem pripravi Zavod za gozdove Slovenije, nanj da mnenje Zavod RS za varstvo narave, obravnavata ga dve posvetovalni telesi (strokovna skupina – strokovnjaki s področja biologije in ekologije velikih zveri in Delovna skupina – poleg strokovnjakov za velike zveri so v skupini še deležniki – društva, predstavniki lokalnih skupnosti, živinorejcev, kmetijsko gozdarska zbornica ...).

''Na podlagi vseh teh razprav in gradiv minister sprejme pravilnik o odvzemu. Za obdobje od 1. 10. 2012 do 30. 9. 2013 je pravilnik v zaključni obravnavi. Strokovni predlog je pripravil Zavod za gozdove, in sicer za odvzem 10 volkov, glede na razpravo na obeh skupinah in rezultatih raziskave bo to število, ki je že nižje od letošnjega načrtovanega odvzema, še znižano, vključena bodo določila, ki bodo omejevala možnost razbitja socialne strukture tropa,'' so dodali na ministrstvu.

Od devetih volkov z ovratnico preživel le Slavc

Projekt SloWolf je zelo širok in vsekakor ni omejen le na spremljanje volkov s telemetričnimi ovratnicami, je pojasnil Krofel in dodal, da bo del projekta, ki je usmerjen v preprečevanje škod, tekel nemoteno. Glede ovratnic pa je treba razmisliti, saj to terja tako trud ljudi kot sredstva, je dodal.

V zadnjih letih je bilo v Sloveniji z ovratnico označenih devet volkov. Šest so jih opremili v okviru projekta SloWolf, trije pa so prišli iz Hrvaške in so imeli njihove ovratnice. Od teh devetih je le en volk preživel eno leto z ovratnico (po enem letu ovratnica odpade) in to je bil volk Slavc, a še ta je odšel v Italijo, je pojasnil Krofel. Večina je bila ustreljenih – štirje zakonito, pri Tonki je šlo očitno za krivolov, za še enega se prav tako sumi na krivolov, enega volka so povozili, za enega pa se ne ve, kaj se je z njim zgodilo, je pojasnil Krofel in dodal, da vsekakor ne gre misliti, da so vsi lovci slabi in da imajo večinoma zelo pozitiven odnos do volkov in njihove ohranitve.

Krofel je še pojasnil, da bojazni, da bi volkovi v Sloveniji izginili, praktično ni, saj so naši volkovi del populacije, ki sega do Bolgarije in se jih da tako nadomestiti z drugimi živalmi s tega območja.