Slovenija

To pa je uspeh! Na eni od šol količino zavržene hrane zmanjšali za 90 odstotkov

Ljubljana, 09. 06. 2017 11.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
N.Š.K./STA
Komentarji
13

V projektu za manj zavržene hrane je letos sodelovalo skoraj 6000 učencev in 240 učiteljev. Projekt je bil zelo uspešen, saj so učenci prve triade ene od osnovnih šol po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 odstotkov.

Zaključil se je projekt Hrana ni za tjavendan, ki sta ga program Ekošola in Lidl Slovenija v šolskem letu 2016/2017 izvedla že tretjič. Letos je sodelovalo 87 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Tiste, ki so izvedli izstopajoče ukrepe ter dosegli najboljše rezultate, pa so tudi nagradili.

Eden od vrtcev je na zaključni prireditvi poskrbel za zabaven in poučen nastop.
Eden od vrtcev je na zaključni prireditvi poskrbel za zabaven in poučen nastop. FOTO: MP Produkcija
V okviru projekta je potekal tudi natečaj Reciklirana kuharija. Kar 20 slovenskih šol in vrtcev je prispevalo več kot 80 receptov, ki so jih ustvarili iz ostankov drugih obrokov in so še uporabni. Recept za najboljšo reciklirano jed so med vrtci zasnovali v Vrtcu Antona Medveda Kamnik, kjer so pripravili jabolčne cmoke, med osnovnimi šolami je zmagala Osnovna šola Gorišnica z recikliranimi kroglicami, med srednjimi šolami pa je z Zvrhanim lončkom čarovnije najbolj prepričala Srednja šolo za gostinstvo in turizem Radenci. Tudi

V okviru projekt Hrana ni za tjavendan, ki sodi pod okrilje Lidlove trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, so otroci in mladi načrtovali in izvajali različne aktivnosti za krepitev odgovornega ravnanja s hrano in zmanjševanje količin zavržene hrane. Skupno je sodelovalo skoraj 6000 učencev in 240 mentorjev.

Sodelujoči so dokazali, da lahko naredijo veliko za zmanjšanje količin odvržene hrane. Kot so sporočili nosilci projekta, so bili najbolj aktivni najmlajši v vrtcih in prvi triadi osnovne šole. Učenci prve triade ene od osnovnih šol so tako po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 odstotkov, na drugi šoli se je po prvem mesecu izvajanja projekta količina zavržene hrane zmanjšala kar za polovico.

V vrtcih so ob tem ustvarjali knjižice z Gospo Kuhlo, maskoto letošnjega projekta. Vodili so dnevnik in merjenje zavržene hrane, spoznavali tradicionalne slovenske jedi, izdelovali prehrambne piramide, pripravljali sadno-zelenjavne malice, izvajali poizkuševalnice novih okusov, organizirali obiske kmetij, ipd.

To so plakati o aktivnostih najboljših šol.
To so plakati o aktivnostih najboljših šol. FOTO: MP Produkcija

Osnovnošolci v drugi in tretji triadi so med drugim veliko razpravljali o pravilnem in odgovornem odnosu do hrane. Na ustvarjalnih delavnicah so se naučili, kako iz ostankov hrane naredimo nove jedi. Vodili so tudi prehrambni dnevnik, kamor so zapisovali recepte jedi, pripravljenih iz ostankov hrane. "Otroci so bili bolj motivirani, da na krožniku dejansko nič ne pustijo. Ko smo se označevali, kdo je najbolj zaslužen in kdo je vse pojedel, so bili ob tem ponosni. Otroci so pridobili tudi na občutku, koliko lahko pojejo oz. kdaj prosijo za dodatek," je med drugim dejala ena od mentoric v Vrtcu Jelka. 

Med vrtci in prvo triado osnovne šole so najboljše projekte izvedli Vrtec Otona Župančiča, enota Prihova, VVZ Kekec Grosuplje, enota Zvonček in Vrtec Ledina. Med osnovnimi šolami so bile najboljše Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu, I. Osnovna šola Žalec in Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica.

Letošnji zmagovalci projekta. Čestitamo!
Letošnji zmagovalci projekta. Čestitamo! FOTO: MP Produkcija
Dijaki pa so letos poleg merjenja količine zavržene hrane, različnih delavnic, analize šolskih jedilnikov in sestavljanja zdravih obrokov posneli tudi kratke filmčke o odgovornosti do hrane.

Med srednjimi šolami pa so se najbolje odrezale Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec, Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana in Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor. Ker je v okviru projekta sodelovalo nekaj šol s prilagojenim programom, so podelili tudi posebno nagrado, ki jo je prejela Osnovna šola Glazija.

Najboljši filmčki v okviru projekta so:

Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (13)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

METKA102
10. 06. 2017 08.50
+5
Dajte se že odločiti, ali so otroci lačni ali presiti in mečejo hrano v smeti. Meni to ni več razumljivo. Preberem, da naši otroci živijo skoraj najbolje na tem planetu, po drugi strani pa razni neprofitniki jokajo, kako da je našim otrokom hudo.
johanca123
09. 06. 2017 19.18
+3
Mater vas na tem portalu skrbi za usodo tistih ki nas zažirajo vsak dan! Od beguncev do ne vem koga.... Še psi in mačke so več vredni od pravih delovnih slovencev
flojdi
09. 06. 2017 18.07
+3
. no fajn. Še lepše pa bo , ko je nihče ne bo zavrgel NIČ.
borigi
12. 06. 2017 09.14
GR.GO.
09. 06. 2017 14.19
+1
Že dedetletja ni v Sloveniji nihče umrl zadari lakote. Še traktorji so bolj nevarni.
GR.GO.
09. 06. 2017 14.19
+1
Celo življenje otroke indoktriniraš, da morajo vse pojest in nič ne smejo vršt proč. In potem ti otroci zrasejo v prenažrte zafrustrirane debeluhe, ki svoje otroke učuijo, da morajo vse pojest in ne smejo hrane proč metat.......
GR.GO.
09. 06. 2017 14.16
+0
In kaj je zdaj s to hrano tako posebnega? Zakaj je to tako sveto? Kaj pa če bi raje varčevali z vodo? Ali pa z elektriko? Ali pa kar z energijo? Kaj pa če bi varčevali z zdravjem in nehali piti, kaditi, lenariti, se prenažirati.....Kaj pa če bi naredili nekaj KORISTNEGA ZAVRAGA?!?!?!??
wikikriki
09. 06. 2017 13.44
+13
Sem rojen 1966 in v šoli smo dobili tako malico kot pravi hladna. Doma mineštre, jote, ričeti pa to. Vse je bilo ok. In če je kaj ostalo je pojedel prašič od hišnika ali pa čistilke.
nesre?ko
09. 06. 2017 12.36
-1
Trla baba lan;;;;;;;,,,,,,,,,,,
hladnajesen
09. 06. 2017 12.58
+4
Ko smo bili mi otroci, se ni nikoli nič vrglo stran. Za malico smo dobili rezino črnega kruha z eno rezino salame ali sira, ali pa namazano z marmelado ali pašteto. Zraven pa skodelico čaja. Bili smo tako lačni, da smo komaj čakali malice. Nihče se ni zmrdoval. Doma pa nas je čakal krožnik mineštre, ali pa polenta z mlekom. Danes so otroci presiti, vsega imajo preveč (razen redkih izjem), pa še tu gre večkrat za neiznajdljivost in lenobo staršev, ki se jim ne da kuhati.
Apostol1
09. 06. 2017 13.35
-1
Opisuješ stanje pred 2 svetovno vojno ali pa med njo in tik po vojni ,koliko si pa pravzaprav star ,ker jaz sem 61 let pa takega pomanjkanja nit nisem občutil ne doma in ne v soseščini . Moramo pa vsekakor te otroke in učitelje pohvaliti in lahko si samo zamislimo kako nepravilno deluje ta sodobni tehnološki svet , kjer mnogi še vedno trpijo lakoto.
flojdi
09. 06. 2017 18.10
-1
Apostol, vsa čast. Da si imel Vedno toliko , da Nikoli nisi bil Nikoli sit.
flojdi
09. 06. 2017 18.16
-1
. in. lasten Želodec in sosedov Želodec in kastni želodec...= lahko le (žalosten)Pripomorek STATISTIKI