Posmrtne ostanke slovenskega alpinista Tomaža Humarja so prepeljali na nemško veleposlaništvo v Katmanduju. Ali ga bodo pokopali tam, kjer je umrl, ali doma, še ni znano. Odločitev je v rokah družine, to spoštujem in se vanjo ne želim vmešavati, je za 24ur.com dejal alpinist Viki Grošelj, ki je iz Slovenije koordiniral reševalno akcijo.
Prepričan pa je, da bi si Tomaž želel ostati v Himalaji. "Mi smo se o tem večkrat pogovarjali. Če se kdaj komu kaj zgodi, bi si vsi želeli ostati tam," je povedal. Razložil je, da so pogovori o smrti med alpinisti nekaj vsakdanjega, saj je grožnja še kako realna. "To se je ves čas dogajalo. Več kot 20 prijateljev je ostalo v Himalaji," je dejal.
Zadnje ime na tragičnem seznamu je Tomaž Humar. "Padel je med vzponom in si zlomil nogo in hrbtenico," je o usodni nesreči povedal Dawa Sherpa, ki je v Nepalu pomagal voditi reševalno akcijo. Kaj točno se je na gori zgodilo, nikoli ne bo povsem jasno. "Dejstvo je, da se je Tomaž poškodoval v ponedeljek – ni še znano, ali pri sestopu z gore ali že pri vzponu. Ta poškodba je bila dovolj huda, da jo je sporočil svojim najbližjim v Ljubljano, potem, pa ugasnil telefon. On je ocenil višino, na kateri se je nahajal in jaz verjamem, da se je njegovo življenje zaključilo na njej. Preživel je še eno noč, naslednje jutro je bil še toliko pri močeh, da se je pogovarjal s šerpami, potem pa je čez dan njegovo življenje ugasnilo. Predvidevamo, da je zaradi viharja, ki je nastal, njegovo truplo padlo 500, 600 metrov nižje,“ je v TV Klubu za oddajo 24UR pojasnil Grošelj.
Tomaž je bil po Grošljevem mnenju zelo karizmatična osebnost, ki je svoj alpinizem in svoje življenje nasploh jemal kot poslanstvo. "Bil je prepričan, da je rojen alpinist, uspevale so mu izjemne stvari, mislim, da nikoli, niti v sanjah, ni pomislil, da bi nehal s temi svojimi ekstremnimi dejanji. Bil je človek, ki je znal biti iskren in duhovit in to bom med drugim pogrešal v svojem nadaljnjem življenju. Skušajmo se ga spomniti kot veselega, iskrivega človeka, ki nam je ogromno dal," je še dodal.
Izrazi sožalja in obžalovanja z vsega sveta
Ne le v Sloveniji, smrt Tomaža Humarja odmeva po vsem svetu. O njem so se razpisali nekateri najbolj ugledni časopisi. Angleški Guardian tako v obširnem članku piše o izrazih spoštovanja do pogumnega človeka, ki prihajajo z vseh koncev in krajev. "Gora Langtang Lirung je zelo zahtevna in vsakdo si ne upa splezati nanjo. Humar je bil pogumen. Žal nam je, da smo izgubili svetovno znanega alpinista, ki je tako globoko ljubil nepalske gore,"časnik navaja predsednika Nepalske planinske zveze Zimbo Zangbuja Sherpo.
V članku opišejo tako njegove dosežke kot njegov zadnji boj z mrazom in poškodobami na 7227 metrov visokem Langtang Lirungu, zaključijo pa z besedami Reinholda Messnerja, da je bil Humar najboljši alpinist svoje generacije.
BBC je Humarja opisal kot alpinista, ki si je slavo zagotovil s samostojnimi 'naskoki' na najbolj zahtevne vrhove. Posebno kolumno mu je posvetil ameriški alpinist Stewart Green, ki je zapisal, da si bomo tudi zaradi njegove smrti leto 2009 zapomnili kot eno najbolj črnih v zgodovini alpinizma. "Bil je eden najboljših plezalcev na svetu," je poudaril.
Slovenija v šoku
Izguba še enega velikega človeka je pretresla Slovenijo. Ljudje na različne načine izražajo svojo žalost. Tako je že kmalu po tragični novici na družabni spletni strani Facebook nastala skupina, posvečena spominu na Humarja. Včlanilo se je že več kot 40 tisoč ljudi.
Živ je le še Messner
Potem ko se je v 50. letih prejšnjega stoletja uveljavilo osvajanje gora v velikih skupinah, opremljenih z dodatnim kisikom, so se v 80. alpinisti začeli vračati k osnovam. Plezanje v alpskem stilu, brez dodatnega kisika in s čim manj opreme, so si izbrala velika imena alpinizma: Reinhold Messner, poljska legenda Jerzy Kukuczka, Francoza Jean-Christophe Lafaille in Pierre Beghin ter naš Tomaž Humar. Himalaja je vzela vse, razen Messnerja.
Spomnimo …
