Toplo morje ne privablja le kopalcev, ampak tudi nove vrste

Temperatura slovenskega morja je že dosegla 27 stopinj Celzija, medtem ko je morje v Dalmaciji nekoliko hladnejše (namerili so okoli 22 stopinj). A topli prihajajoči dnevi bodo zagotovo poskrbeli, da se bo morje še segrelo. Prav toplo morje, po nekaterih podatkih naj bi se v zadnjih desetih letih temperatura zvišala povprečno za 1,2 stopinje Celzija, pa v Jadran privablja nove vrste živali.

V Jadranskem morju je namreč opaziti vse več živalskih vrst, ki niso značilne za naše podnebje. Toploljubne ribe se namreč zaradi segrevanja morja selijo proti severu. Kot pojasnjujejo strokovnjaki iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, ne gre za vrste, ki bi prihajale iz drugih biogeografskih provinc, ampak za vrste, ki živijo v južnejših, toplejših delih Sredozemlja. Gre za bolj mobilne vrste morskih živali, predvsem ribe.

V naše morje tako občasno zaidejo delfini in črnuhi (Centrolophus pompilio) ter nekatere mezopelaške ribe, kot sta kosica (Trachipterus trachypterus) in srebrni mečak (Lepidopus caudatus). Znani so tudi primeri, ko se v slovenskem morju pojavi veliki morski mesec (Mola mola), vedno bolj pogoste pa so tudi skakavke, ki delajo škodo ribičem. Večina termofilnih rib se je pojavila le v enem primeru, nekaj pa je postalo rednih prebivalk slovenskega morja – med njimi so knez, vijoličasti morski bič, balestra in velika sardela. Slednja se običajno pojavlja v poletnem času, znani pa so bili tudi primeri, ko so velike jate te vrste zašle v naše morje pozimi, kot se je to zgodilo februarja 2009. Tedaj so bili opaženi tudi primeri množičnega pogina zaradi temperaturnega stresa.

Iz Rdečega morja v Mediteran in potem v Jadranski zaliv sicer nenehno prihajajo nove vrste, in sicer ne gre le za ribe, prihajajo tudi korale in glavonožci. Zviševanje temperature morja pa vpliva tudi na življenjske navade morskih psov, saj število morskih psov povsod po svetu upada. Poznamo približno 500 vrst morskih psov, od tega jih 28 prebiva tudi v Jadranskem morju.

Morski psi spadajo med predatorje, za njih pa so značilni dolgo življenje, pozna zrelost in malo število mladičev. Prav zato so lahko hitro ogroženi in se ne morejo 'upreti' lovu. Segrevanje morja posredno vpliva tudi na njih, saj zapuščajo nekatera območja, kjer je bila včasih temperatura stalna, zdaj pa raste, in začnejo iskati temperature, ki jim odgovarjajo. Včasih so morski psi vedeli, kje bodo zagotovo dobili hrano, zdaj pa morajo na lov drugam.

Morski psi, korale, ribe in ostale morske vrste v Jadran prihajajo tudi zaradi širjenja Sueškega prekopa, kar omogoča večji pretok vode v Mediteran. Nekatere vrste, ki so prišle na tak način, so se razširile v srednjem in južnem Jadranu.

V Jadranu so že opazili tudi velikega belega morskega psa, ki je navajen širokega razpona temperatur. V Jadranu je vezan izključno na jato tun – kakor se giblje ta jata, tako se giblje tudi morski pes. Sicer pa je beli morski pes le občasni obiskovalec najsevernejšega in še vedno najhladnejšega dela Mediterana.