Tožba proti Sloveniji na sodišču EU

Kot je sporočila Evropska komisija, bo proti Sloveniji in še 12 državam članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na sodišču EU. Te države po njenem mnenju kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno raznih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti ta trg konkurenci.

Države, za katere se je komisija odločila, da bo postopek proti njim zaradi neizvajanja evropske zakonodaje nadaljevala na sodišču, so poleg Slovenije še Avstrija, Češka, Nemčija, Grčija, Francija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Poljska, Portugalska in Španija.

Države članice EU bi morale prvi železniški paket ustrezno izvajati do 15. marca 2003. Ker ga ne, s tem železniškim operaterjem po navedbah komisije odvzemajo priložnosti za ponujanje storitev v drugih državah članicah, železniškim potnikom pa možnost večje izbire.

Tri kategorije problemov

Prvi opomin zaradi neustreznega izvajanja železniške zakonodaje je Slovenija od Evropske komisije dobila junija 2008 skupaj s še 23 državami, nato pa oktobra lani še drugi opomin, imenovan "obrazloženo mnenje", ki ga je poleg nje dobilo še 20 držav.

Po analizi odgovorov držav v postopku ugotavljanja kršitev na drugi opomin je Evropska komisija ugotovila, da 13 od teh držav prvega železniškega svežnja, imenovanega tudi "infrastrukturni sveženj", še vedno ne izvaja ustrezno, zato jih sedaj čaka sodišče v Luksemburgu.

Evropska komisija v opominih opozarja na tri kategorije problemov: premajhno samostojnost upravljavcev infrastrukture glede na prevoznike v železniškem prometu, nezadostno izvajanje določb direktive o uporabninah za uporabo železniške infrastrukture in odsotnost neodvisnega regulatornega organa s potrebnimi pooblastili, ki bi reševal težave, povezane s konkurenco v železniškem sektorju.

Opomin Sloveniji naj bi se po navedbah komisije ob prejemu drugega opomina nanašal na vse tri omenjene kategorije.

Nič o morebitni zamrznitvi kohezijskih sredstev

Na ministrstvu za promet so pojasnili, da so v luči opozoril komisije pripravili predlog sprememb zakona o železniškem prometu, ki naj bi odpravile oziroma sanirale vse očitke Bruslja. Predlog novele je že v zaključni fazi medresorskega usklajevanja, še pravijo.

Minister za promet Patrick Vlačič je sicer marca v Bruslju opozoril, da Sloveniji zaradi nespoštovanja evropske železniške zakonodaje grozi ustavitev kohezijskih sredstev za železnice. Za zdaj ni znano, ali je komisija doslej sprejela kakršne koli odločitve v povezavi s tem.

Na ministrstvu za promet so danes povedali, da niso prejeli nobenega obvestila komisije o morebitni zamrznitvi kohezijskih sredstev, predvidenih za sofinanciranje železniških projektov.

Poleg tožbe še štirje opomini

Slovenija je od Evropske komisije dobila še štiri druge opomine zaradi kršenja evropske zakonodaje. Prvi trije se nanašajo na neustrezno izvajanje pravil glede javnega naročanja, avdiovizualnih storitev ter trga plina in elektrike; četrti pa na to, da komisije še ni uradno obvestila o ustreznem prenosu direktive o storitvah v svojo zakonodajo.

Drugi opomin na področju javnega naročanja so poleg Slovenije dobile še štiri države, ker ne izvajajo v celoti direktive o pravnih sredstvih pri javnih naročilih. Cilj te direktive je izboljšati nacionalne postopke pregleda, ki jih lahko uporabijo podjetja, če menijo, da je pristojni nacionalni organ javno naročilo oddal nezakonito.

Evropska komisija je od Slovenije in še enajstih držav članic z drugim opominom, ki se v bruseljskem žargonu imenuje "obrazloženo mnenje", tudi zahtevala, naj nemudoma posodobijo svoja pravila o radiodifuziji in s tem izpolnijo svoje obveznosti iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Prav tako je Evropska komisija danes odločila, da bo Sloveniji in še 20 državam članicam poslala 35 ločenih zahtevkov v obliki drugega opomina v povezavi s takojšnjim izvajanjem in uporabo različnih vidikov zakonodaje o oblikovanju skupnega trga s plinom in električno energijo.

Poleg tega je Evropska komisija danes proti Sloveniji in še enajstim državam članicam Unije z drugim opominom ukrepala, ker je še niso obvestile o sprejetju vseh potrebnih sprememb nacionalne zakonodaje, ki jih zahteva direktiva o storitvah. Ta je bila sprejeta konec leta 2006 in bi morala biti uveljavljena konec decembra lani.

Težko dogovorjena direktiva o storitvah zajema različne gospodarske dejavnosti, kot so trgovina na drobno, gradbene storitve, turistične storitve in storitve mnogih zakonsko urejenih poklicev, ki pomenijo okoli 40 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP EU. Države članice zavezuje k izvedbi ambicioznih programov reform.

Komisija pričakuje, da bo uveljavljanje direktive o storitvah precej prispevalo k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Na splošno so predhodni rezultati obsežnega postopka izvajanja direktive spodbudni. Velika večina držav članic je že sprejela "horizontalno" izvedbeno zakonodajo in večina držav je tudi že spremenila posamezne predpise.