Po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja je nadzor je potrdil domnevo, da je šlo za hujše nepravilnosti v štirih sklopih zadev: ko tožilec predlaga izločitev, pri dodeljevanju in predodeljevanju zadev tožilcem v delo, pri sopodpisu tožilčeve odločitve s strani pristojne vodje in pri prevzemu zadeve oziroma evokaciji s strani nadrejenega tožilca.
''Največje nepravilnosti smo ugotovili pri institutu sopodpisa. Po zakonu ima vodja tožilstva možnost, da v primeru sopodpisa odločitev tožilca zavrne oziroma odkloni svoj podpis, če se ne strinja. V tem primeru bi moral vodja pisno pojasniti razloge, a praksa na ljubljanskem okrožnem tožilstvu je drugačna: če se vodja ne strinja s tožilcem, ga povabi na pogovor in ga skuša prepričati. Nato ima tožilec dve možnosti: ali odločitev spremeni ali vztraja. V zdanjem primeru pa mora to dodatno opravičevati. Vodje tako prenašajo svojo odgovornost na tožilca in mu lomijo hrbtenico.''
Po ministrovih besedah se tovrstna praksa ne zdi sporna ne generalni tožilki Barbari Brezigar ne vodji ljubljanskih tožilcev Tamari Gregorčič. Opravičujeta jo s strokovnim svetovanjem, kar pa "ni pravilna praksa", opozarja. Na vprašanje, ali se na tožilstvo obeta kakšna razrešitev, je Zalar odgovoril, da gre za sistemsko težavo, pri kateri "kirurški poseg z rezanjem ni pravo zdravilo". Za odpravo nepravilnosti nameravajo izdati navodilo za izvajanje državnotožilskega reda. "Predpis, po katerem bodo morali vrhovni tožilci in vodje tožilstev v 30 dneh urediti stvari in poročati, kako so zagotovili zakonito prakso."
Na ministrstvu so pregledali 9000 zadev in pri nekaterih opazili nepravilnosti, tudi pri primeru Berglund. Po njihovih ugotovitvah je vodja Gregorčičeva brez pravne podlage opravila razgovor s pristojno tožilko po sprejeti odločitvi tožilke, s katero se vodja ni strinjala, da bi dosegla spremembo odločitve. Praviloma bi morala po odklonitvi sopodpisa izvesti evokacijo z obrazloženo odredbo o dodelitvi zadeve drugemu tožilcu. Zadevo je nato dodelila sebi.
Tožilstvo zanika hujše nepravilnosti
Na ministrove navedbe so se odzvali na Vrhovnem državnem tožilstvu. Po trditvah Brezigarjeve je vodja delovala v skladu z zakonom in z državnotožilskim redom. Zavrnila je trditve ministrstva, da mora vodja tožilstva, ko odkloni sopodpis k odločitvi tožilca, takšno zavrnitev pisno pojasniti. "Tega predpis ne predvideva."
Na to trditev Brezigarjeve pa se je na svoji spletni strani odzvalo pravosodno ministrstvo. Opozarjajo, da gre za povsem napačno razlago, pri čemer se sklicujejo na Zakon o državnem tožilstvu. ''V primeru, ko vodja državnega tožilstva odkloni sopodpis, mora namreč ravnati v skladu z 66. členom Zakona o državnem tožilstvu. Ta člen določa: 'Nadrejeni državni tožilec ali državni tožilec z višjim položajem sme prevzeti posamezno zadevo ali opravilo iz pristojnosti nižjega državnega tožilca. Odredba o prevzemu določene zadeve ali opravila mora biti v pisni obliki in obrazložena. Izvod odredbe se pošlje generalnemu državnemu tožilcu.
Nadrejeni državni tožilec ali državni tožilec z višjim položajem lahko zadevo ali opravilo sam prevzame v reševanje ali dodeli drugemu državnemu tožilcu. Izvod odredbe o dodelitvi zadeve ali opravila drugemu državnemu tožilcu se pošlje generalnemu državnemu tožilcu','' so zapisali na spletni strani.
Gregorčičeva je opozorila, da je bilo pregledanih 37 konkretnih zadev in ne 9000 spisov. ''Kakšne so sistematične težave, nam ni jasno. Pri primeru Berglund ni šlo za odvzem zadeve, pač pa za dodelitev primera drugemu tožilcu. Tožilka je sama predlagala, ker naj bi bila v sorodu z eno izmed prič.'' Brezigarjeva je dodala, da ni šlo za poseg v delo tožilstva. ''Zadeva je bila transparentna in vodja je bila dolžna reagirati.''
Zahtevo ministrstva o poročilih bodo preučili, opozorili pa so, da zveze "hujša nepravilnost" v poročilu ni, temveč gre za interpretacijo ministra. Vsaka tri leta na tožilstvu sami pregledajo zavržene ovadbe in včasih dodajo označbo, da je zadeva prenagljena, torej še ni dokončna, kar dajo tudi v zapisnik. O tem obvestijo tudi ministrstvo. Brezigarjeva je še zatrdila, da bo vedno skrbela za samostojnost tožilcev.
Spomnimo ...
Pravosodni nadzor na ljubljanskem državnem tožilstvu je septembra uvedel pravosodni minister. Povod zanj so bile odločitve tožilstva, da po uradni dolžnosti sproži kazenski postopek zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, in nekatere informacije, ki so kmalu zatem pojavile v javnosti. V medije je namreč prišel podatek, da je tožilstvo zadevo Berglund, potem ko je ena izmed tožilk že določila, da se kazenska ovadba zoper Berglunda zavrže, dodelilo drugi tožilki, ki je nato odločila, da je pregon dopusten.
Glede na to je ministrstvo v nadzoru, ki je potekal od septembra do konec decembra, poskušalo predvsem ugotoviti, kako so tožilci v obdobju od 1. januarja 2008 do 2. septembra 2009 uporabljali institut izločitve, dodelitve in predodelitve zadev ter sopodpisa in evokacije. Interni nadzor na okrožnem tožilstvu je sicer opravilo tudi vrhovno tožilstvo, ki pa je po po besedah vrhovnega državnega tožilca Mirka Vrtačnika pokazal, da pri predodelitvi spisa ni bilo nepravilnosti.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.