Koprivnikar: S pogajanji nadaljujemo in upam, da jih tudi uspešno zaključimo

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Branimir Štrukelj, je potrdil nadaljevanje pogajanj. A, kot je dejal, to ni vezano na zadnji vladni predlog. Preden se bodo do njega opredelili, od vlade pričakujejo, da bo pojasnila nekatere bistvene elemente predloga.

Kot je pojasnil Štrukelj, je vladna stran izrazila pripravljenost na obnovljena pogajanja, zato so poslali sindikatom nov približevalni protipredlog. Večina je ta predlog pogledala danes in odločitev je, da se pogajanj udeležimo, je sporočil Štrukelj. "To ni toliko vezano na kakovost tega predloga, saj je pomanjkljiv, zato mora vlada podati dodatna pojasnila." So se pa sindikati pripravljeni pogajati, je dodal. Glavna pomankljivost je ta, da se opredeljuje samo za leto 2017, medtem ko leti 2018 in 2019 ostajata povsem v zraku. Opozarjajo tudi na izredno nizke plače v javnem sektorju, predvsem za tiste s srednješolsko izobrazbo.

O sami vsebini predloga Štrukelj podrobneje ni želel govoriti. Kot je povedal, zaenkrat tudi ni povsem jasno, kdaj bi se pogajanja lahko nadaljevala. Po njegovih besedah so na nek način odvisni od dinamike, povezane z dogajanjem v DZ. Štrukelj predvideva tudi, da bodo v četrtek na seji vlade obravnavali vprašanja, ki so vezana tudi na pogajanja z javnim sektorjem, in da pred tem pogajanj ne bo.

Vlada pripravlja protipredlog

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po odločitvi sindikatov javnega sektorja za obnovitev pogajanj dejal, da vladna stran zdaj pripravlja tudi formalni protipredlog. Vsebine predloga zaenkrat ne razkriva, dejal je le, da so ponudili dodatno finančno približevanje. Kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, še ni znano.

Koprivnikar je pojasnil, da so sindikatom ponudili dodatno finančno približevanje in predlagali, da sredstva namenijo za plačno skupino J, torej najnižje plačane javne uslužbence. Vendar pa so hkrati zapisali, da je način uporabe teh sredstev stvar dogovorov in pogajanj. "S pogajanji nadaljujemo in upamo, da jih glede na to, da smo relativno blizu skupaj, tudi uspešno zaključimo," je dodal.

O tem, kdaj bi lahko pogajanja nadaljevali, se še usklajujejo z vodji sindikalnih pogajalskih skupin. Na vladni strani so načeloma pripravljeni pogajanja nadaljevati že v petek, a kot je dodal minister, se bodo o tem še dogovorili. Sindikati so tudi javno povedali, da jih zanima odločitev vlade o zdravniških zahtevah, med katerimi je tudi izstop iz enotnega plačnega sistema. Zato meni, da je smotrno počakati najprej to odločitev, potem pa takoj sklicati pogajanja.

Dejstvo, da dogovora glede javnega sektorja še ni, pa je povzročilo tudi zaplete na potekajoči proračunski seji DZ. Koprivnikar upa, da bodo poslanci sprejeli proračun v obliki, kot je predlagan, in imeli razumevanje za to, da pogajalski proces še teče.

Vlada o zahtevi po izstopu zdravnikov iz plačnega sistema

Vlada se bo sicer do četrtka opredelila do zahteve zdravnikov po izstopu iz javnega plačnega sistema, minister Koprivnikar pa je za 24UR ZVEČER povedal, da temu predlogu sam ni naklonjen, čeprav je priznal, da plačni sistem ni dober.

Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da s Fidesom poteka dvoje pogajanj. O spremembi kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, in sicer od marca letos ter o stavkovnih zahtevah v okviru stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Dodajajo še, da pogajanja za spremembe kolektivne pogodbe niso temeljila na predpostavki izstopa zdravnikov in zobozdravnikov iz plačnega sistema javnega sektorja. Sindikalni predlog za pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe temelji na enotnem plačnem sistemu javnega sektorja tudi za zdravnike, ob predpostavki, da se le spremeni plačni zakon, ki ureja enotni plačni sistem javnega sektorja in odpravi omejitev 57. plačnega razreda, kot najvišjega plačnega razreda, ki ga zdravniki lahko dosežejo z napredovanjem.

Tudi ostali sindikati so dali jasno vedeti, da bo veliko odvisno prav od vladne opredelitve do predloga zdravnikov. V Fidesu so ponovno poudarili, da njihova zahteva po izstopu iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju ni nova in da so jo vladnim pogajalcem predlagali že pred 50 dnevi. Nezadovoljni pa so s tem, da njihov sindikalni pogajalec Jakob Počivavšek ni zastopal stališč Fidesa v pogajanjih o ukrepih v javnem sektorju. S tem naj bi kršil pravice iz več konvencij, dodajajo. V Fidesu po besedah predsednika Konrada Kuštrina zahtevajo izstop iz sistema v javnem sektorju zato, ker so v preteklih pogajanjih prišli do spoznanja, da operativnih stvari glede potrebnih sprememb v sistemu plač v javnem sektorju ne morejo dogovoriti. "Strinjamo se z vrabcem na strehi, a do njega ne moremo priti," je glede pogajanj z vlado povedal Kuštrin. Zato je Fides konec tedna vladi poslal predlog s točno določenimi sklepi in časovnicami, kar bi bilo tudi pravno iztožljivo, je še pojasnil. Poziv premirja Mira Cerarja, naj nehajo stavkati, saj da je to v škodo bolnikov, v Fidesu razumejo. A ob tem Kuštrin opozarja, da so se pred enim letom obrnili na Cerarjev kabinet in so mu želeli pojasniti, v katero smer gre zdravstveni sistem.

Štrukelj: Izstop enega sindikata pomeni konec sedanjega plačnega sistema

Zdravniki sicer niso edini, ki bi radi izstopili iz plačnega sistema, med njimi so tudi del policistov, univerzitetni vrh in del vojakov. "Na kar mi opozarjamo, je, da pri izstopih to pomeni konec sedanjega plačnega sistema, ki ni dober, nemogoče pa je imeti ene javne uslužbence in več zakonov, ki bi urejali njihov položaj," je za 24UR ZVEČER opozoril Štrukelj.

A Kuštrin odgovarja, da je OECD naš javni sektor zelo slabo ocenil, da imamo 30 odstotkov manj zdravnikov, kot je povprečje v EU, da naredijo več, kot plačajo zavarovalnice. "Radi bi učinkovit plačni sistem, ki bi boljše nagrajeval boljše in slabše slabše," je poudaril Kuštrin.

Razpoke plačnega sistema so tako globoke, da nekateri po 20 letih dela ne zaslužijo niti minimalne plače, na drugi strani pa zdravnik, ki rešuje življenja, nikoli ne more zaslužiti toliko kot poslanec. Dovolj je sužnjelastniškega sistema plač, so zato ostri sindikalisti. Predsednik Sindikata Slovenije Gvido Novak je za 24UR ZVEČER te razlike slikovito opisal: "Moteče je, da odgovarjaš za 600 življenj na vojnem območju, učitelj v razredu s 25 učenci pa zasluži več." Po njegovem mnenju bi končno morali začeti vrednotiti delo in ne delovna mesta.

Pred zdravniki so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi zaposleni v plačnem razredu J, to so med drugimi hišniki, čistilke, perice. Nezadovoljne so tudi pomočnice vzgojiteljic, ki pravijo, da vzgajajo tuje otroke, svojih pa ne morejo.

Na drugi strani pa zdravnik ne more zaslužiti več od 3960 evrov bruto oziroma se ne more uvrstiti višje kot v 57. razred. Lahko pa to doseže denimo direktor agenice za knjige ali ljubljanski župan, pa tudi poslanci, ki so uvršečni med 55. in 62. plačni razred, kjer so plače med 3661 in 4817 evrov bruto.

Cerar z zahtevami seznanjen pred letom dni, Koprivnikar pred dvema letoma

Predsednik vlade Miro Cerar pravi: "Višje plače si želijo in bi si zaslužili gasilci, vojaki, medicinske sestre, vzgojiteljice, pomočnice ... Če plačni sistem podremo, denarja ne bo več, bo pa zmeda in prepir." Zato je sindikat zdravnikov pozval, naj s stavko preneha.

A Kuštrin je jasen, da s stavko nadaljujejo: "Premierju smo pisali pred enim letom in ga hoteli seznaniti z našimi problemi in predlogi, pa iz njegovega kabineta nismo dobili niti odgovora. Ministra Koprivnikarja smo s problemi seznanili pred dvema letoma, ministrica Milojka Kolar Celarc je našo zahtevo po izstopu posredovala šele po 49 dneh in skupaj s pogajalsko skupino smo prišli do zaključka, da se znotraj obstoječega sistema ne da narediti nič dobrega."