Tretja razvojna os v senci drugega tira še vedno videna le kot 'miloščina Koroški'

Vprašanje izgradnje tretje razvojne osi je ob ponovljenem referendumu o drugem tiru (p)ostalo spregledano. Tretja razvojna os je v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije omenjena kot ’cestna povezava, ki se iz smeri avstrijske Koroške prek Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto pri Celju ter se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb–Reka’.

Zapleta se predvsem pri severnem delu osi, saj civilne iniciative glasno nasprotujejo sprejetemu Državnemu prostorskemu načrtu (DPN). Zaradi izgradnje predvidene trase južnega dela severnega kraka naj bi bilo namreč treba porušiti 40 stanovanjskih hiš, lastniki bi bili tudi ob zemljiške parcele. Občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki si ceste želijo, a se bojijo, da je bila na podlagi netransparentnih postopkov zbrana najslabša možna trasa, ki bi lahko ’dolgoročno vplivala na razvoj Savinjske doline’. Marca so napovedali, da bodo na podlagi sklepov svojih občinskih svetov, vložili zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za traso od Šentruperta do Velenja.

Vodja Mladinske iniciative za 3. razvojno os, ki tvorno sodeluje v Odboru za izgradnjo hitre ceste na Koroško, Aljaž Verhovnik, je povedal, da se oni glede sporne trase nikoli niso opredeljevali oziroma ji nasprotovali.

"V 60 % je bila trasa prilagojena vsem zahtevam tamkajšnjih prebivalcev. Dražja pa je, ker so pri njeni pripravi upoštevali tudi to, da bo izgradnja zahtevala čim manj posegov v okolje," je o F2-2 dejal Verhovnik.
Moti ga predvsem odnos politikov, ki 3. razvojne osi ne vidijo kot prioritetni projekt, ampak kot neke vrste ’miloščino Koroški’. "Ta projekt bi moral po pomembnosti biti postavljen ob bok drugemu tiru," meni Verhovnik.
"Državni prostorski načrt je bil že sprejet, zato se naj prihajajoča vlada raje ukvarja s pridobitvijo potrebnih financ za projekt in ne z nasprotovanjem sprejetim dejstvom. Tako bi zadeve spet vrnili na začetek, tam kjer smo bili že 15 let nazaj," še Verhovnik poziva tiste, ki bodo pomemben projekt imeli v rokah po 3. juniju.

Katere aktivnosti za realizacijo 3. razvojne osi so že v teku in katere se sploh še niso začele, si lahko ogledate tukaj.

V programih strank, ki jih Mediana pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami uvršča med ’vodilne’, je o tretji razvojni osi zapisano bore malo. Levica in Nsi je v programu sploh nimata, medtem ko DeSUS, LMŠ, Stranka Alenke Bratušek, SD, SDS in SMC niso zapisali posebnega ukrepa.

Čeprav konkretnih odgovorov ni bilo najti v programih, to še ne pomeni, da stranke odgovorov nimajo. Vodilne po javnomnenjskih raziskavah smo vprašali, če je začetek gradnje prihodnje leto in končanje projekta do leta 2023 realno pričakovati in kaj bodo sami naredili za realizacijo tega načrta.

Stranka Alenke Bratušek

V stranki naše nekdanje predsednice vlade so bili z odgovori zelo skopi.

"Začetek gradnje je med našimi prioritetami," so povedali, kar pa ljudem ne odgovori na vprašanje, če to pomeni, da bo leta 2023 tretja razvojna os tudi realnost.

SDS

Odgovor stranke, ki jo javnomnenjske raziskave trenutno uvrščajo v ospredje, je bil precej bolj konkreten. Glede na ostro nasprotovanje občin Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela, ki naj bi na ustavno sodišče tudi vložili zahtevo za presojo ustavnosti državnega prostorskega načrta (za del od Šentruperta do Velenja), menijo, da bo izbrana možnost težko uresničljiva do leta 2023. Dodali so, da so "v preteklosti bile za to traso predstavljene boljše in cenejše rešitve, ki jim tudi javnost ni nasprotovala".

SD

V programu SD-ja so o tretji razvojni osi zapisali le, da bodo "pospešili izgradnjo in obnovo infrastrukture (razvojne osi 3, 3 a)". 

Konkretnejšega odgovora tudi zdaj nismo dobili: " … nemudoma bomo pristopili k realizaciji izgradnje tretje razvojne osi". Zapisali so sicer, da se zavedajo, da je tretja razvojna os ključna logistična komponenta, ki bo omogočila enakomeren regionalni razvoj, prihod novih industrij, lažji dostop obrobja države do centra odločanja in priložnosti.

DeSUS

Erjavčev DeSUS, ki po Mediani zaključuje prvo šesterico najresnejših kandidatov za vstop v parlament, so glede izgradnje tretje razvojne osi 'optimistični' in "verjamejo, da postopki tečejo v zastavljenih časovnih okvirjih". Da bo izgradnja res mogoča v zastavljenem časovnem okvirju, pričakujejo tudi ugodno odločitev ustavnega sodišča glede sporne trase.

Levica

V Levici tretje razvojne osi sicer nimajo v programu, a so glede tega vseeno podali zelo konkreten odgovor – z načrtovano traso se ne strinjajo.

"V Levici že od začetka nasprotujemo gradnji severnega dela 3. razvojne osi po trasi, ki bo uničila več prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki zahteva rušenje več stanovanjskih objektov, uničenje več vodnih virov in je hkrati tudi precej dražja. Če bi vlada pokazala kanček razuma, potem bi do gradnje po alternativni trasi že prišlo. Nasprotovanje občin Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela je utemeljeno."

NSi

V NSi poudarjajo, da je za gospodarsko uspešnost Slovenije nujno potrebno pospešeno posodabljanje vse infrastrukture, posebno tiste, ki v preteklosti ni bila prednostna naloga vlad.  "Zato se v Novi Sloveniji zavzemamo za takojšnjo zgraditev že definiranih razvojnih osi ter obnovitev celotne državne cestne mreže, kar bi morali storiti vsaj v naslednjih desetih letih," so osnovno časovnico postavili pri NSi.

Glede tretje razvojne osi pravijo, da je izgradnja načrtovane trase vprašljiva zaradi številnih nasprotovanj prebivalcev občin Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela. Na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so predlagali dokončanje tretje razvojne osi po trasi, ki bi najmanj prizadela kmetijska zemljišča, vodna zajetja in namakalne površine. Ta pogled bi po mnenju Nsi moralo zagovarjati tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

SMC

V SMC poudarjajo, da se morajo vse aktivnosti glede izgradnje tretje razvojne osi, ki so že v teku, brezpogojno nadaljevati ne glede na napoved, da se bo glede trase F2-2 presojalo na ustavnem sodišču.

Letos in v začetku leta 2019 naj bi začela na odseku Šentrupert-Slovenj Gradec potekati pripravljalna dela, gradbena dela pa se bodo začela najkasneje leta 2019. Cestna povezava A1-Slovenj Gradec bo tako po besedah SMC realnost leta 2023.
Za cestni povezavi na odseku Slovenj Gradec-Dravograd in odseku Otiški vrh-Holmec pa bo letos izvedena študija posodobitve, ki bo preverila izvedljivost različnih scenarijev cestnih povezav po gradbeno-tehničnem, okoljskem, prostorskem in prometno tehničnem kriteriju.

LMŠ

V stranki Marjana Šarca priznavajo, da je začetek gradnje nehvaležno napovedovati glede na težave, s katerimi se trenutno soočajo pri projektu. Kljub temu podajajo oceno, da se bo gradnja začela v začetku leta 2020 in končala štiri leta pozneje.

"Potrebujemo tudi sodelovanje občin. Nobena trasa ni optimalna za vse in zato je treba pri vsakem posegu v prostor sprejemati kompromise."