Trimilijonska kazen za Dars, ki plačuje zelo drage grehe predora Markovec

Zgodba o gradnji predora Markovec in tožbah, ki jih zaradi neplačanih obveznosti zoper Dars vlagajo podizvajalci propadlega podjetja CPM, se nadaljuje. Po poročanju o skoraj 350.000 evrih, ki jih mora Dars plačati podizvajalcu, ki je sodeloval s podjetjem CPM pri gradnji predora, nas je poklical odvetnik Uroš Križanec iz ljubljanske odvetniške družbe Sibinčič Križanec Medak, ki je v primeru predora Markovec in izigravanja podizvajalcev CPM zastopal največjega podizvajalca, švedsko multinacionalko SKANSKA. Poleg švedskega gradbenega podjetja je odvetniška družba v tožbi zoper Dars zastopala tudi slovenski zavod IRGO, v obeh primerih pa je tožeča stranka zmagala, Dars pa mora skupaj z obrestmi SKANSKI plačati tri milijone evrov, zavodu IRGO pa 250.000 evrov.

Kot je dejal odvetnik Križanec, je tudi v teh dveh primerih sodišče ugotovilo odškodninsko odgovornost Darsa do podizvajalcev. Družba CPM, ki je v stečaju, namreč švedski multinacionalki, ki je izvajala glavna gradbena dela izkopa in izgradnje predora Markovec, ni poravnala kar za 2,3 milijona evrov računov, zato je švedski gradbinec zoper Dars vložil odškodninsko tožbo.

Odvetnik: Dars že pred začetkom gradnje vedel, da podizvajalci ne bodo poplačani

Kot je pojasnil Križanec, so med študijem dokumentacije in pripravo na tožbo ugotovili, da je Dars vedel, da podizvajalci ne bodo poplačani že pred začetkom gradnje predora, ker je bil obveščen od banke NLB, da je CPM najel kredit za devet milijonov evrov pri tej banki in zastavil vse terjatve do Darsa banki NLB. Zato je moral Dars mesečne račune namesto podjetju CPM plačevati kar banki NLB, za odplačilo kredita. Zaradi tega je bilo gotovo, da podizvajalci ne bodo plačani, saj je bil denar nakazan na NLB, pojasnjujejo v odvetniški družbi in dodajajo, da je bilo hkrati v pogodbi med CPM in Darsom prepovedano, da bi CPM zastavljal terjatve bankam za najetje kredita, vendar Dars spoštovanja te prepovedi od CPM preprosto ni zahteval.

Dars račune plačeval predčasno, pozive podizvajalcev ignoriral

Odvetniki, ki so v odškodninski tožbi zoper Dars zastopali SKANSKO in IRGO, so še ugotovili, da je Dars plačeval račune CPM 55 dni pred zapadlostjo teh računov, zaradi česar se podizvajalci preko 'pravnega instituta neposrednega plačila podizvajalca' niso mogli obrniti na Dars, da bi jih ta neposredno plačal, ker so od njih dobili odgovor, da so vse že plačali CPM - čeprav so dejansko plačevali NLB, opozarjajo v odvetniški družbi - pred zapadlostjo računov.

S to prakso pa je Dars nadaljeval tudi, ko je že prejel pozive številnih podizvajalcev, da jih CPM ne plačuje, čeprav bi lahko takrat enostavno začel neposredno plačevati podizvajalce in tako preprečil škodo, ki je nastajala vsem podizvajalcem, med svojimi ugotovitvami še navajajo odvetniki.

Predlagali poravnavo, a jo je Dars zavrnil

V primeru švedskega gradbinca je Dars vložil zahtevek za revizijo na Vrhovno sodišče v Ljubljani, a je bila zahteva avgusta lani zavrnjena. Sodišče je odločilo, da mora Skanska od Darsa skupaj z zamudnimi obrestmi dobiti okoli tri milijone evrov. Kot pojasnjuje odvetnik Križanec, je SKANSKA nekaj tednov pred prejemom sodbe vrhovnega sodišča Darsu predlagala celo poravnavo, na podlagi katere bi Dars plačal SKANSKI namesto treh milijonov evrov zgolj dva milijona evrov, a je uprava Darsa predlog poravnave zavrnila in tako povzročila dodatno škodo Darsu. "Ocenjujem, da nobena uprava zasebnega podjetja ne bi zavrnila takšne poravnalne ponudbe, če bi imela pred seboj dve sodbi nižjih sodišč , torej okrožnega in višjega sodišča v Celju, ki sta bili obe izdani v korist družbe SKANSKA. Ker pa gre za posredno javni denar, jim je bilo verjetno vseeno kakšna bo odločitev vrhovnega sodišča, zaradi česar so korektni predlog poravnave iz nam neznanih razlogov zavrnili in družbi Dars povzročili dodatno škodo v višini milijona evrov," opozarja Križanec.

Na Darsu s pojasnili zadržani

Vprašanja in prošnjo za odziv smo naslovili tudi na Dars, a so bili z odgovori zelo skopi. Trditve, da so namenoma izigrali podizvajalce, na Darsu zavračajo. Čeprav sodišča kar v treh primerih spoznavajo Dars za odškodninsko odgovornega, pa na Darsu vztrajajo, da je imel Dars po pogodbi o graditvi predora Markovec veljavno bančno garancijo za dobro izvedbo del, ki jo je dostavil vodilni partner CPM. "Družba Dars ima v svojih pogodbah skladno z zakonom o javnem naročanju zahtevana finančna zavarovanja," še odgovarjajo.

Gre za dvojno oškodovanje

Dars je namreč še pred roki plačeval CPM, pa čeprav je bil še pred podpisom pogodbe podpisan predlog za stečaj tega gradbenega podjetja. Denar, ki ga je Dars plačeval CPM, ni prišel do podizvajalcev, zdaj pa ti s tožbo terjajo denar od Darsa in to uspešno. Dars je tako dvakratno oškodovan, uprava in nadzorniki Darsa pa krivi, ker so dovilili, da se je podpisala tako sporna in škodljiva pogodba med naročnikom del in izvajalcema.

Razpisna dokumentacija, katere sestavni del je bila tudi pogodba, se je pripravljala pod upravo, v kateri so takrat sedeli: Tomislav Nemec, Žan Jan Oplotnik, Boštjan Rigler in Aleš Hojs. Tudi razpis je bil objavljen v času mandata te uprave. Pogodbo o graditvi predora Markovec je v začetku decembra 2009 podpisana Mateja Duhovnik, predsednica uprave. Soglasje k podpisu pogodbe je nadzorni svet dal junija 2009, takrat pa so bili v nadzornem svetu naslednji člani: Tomaž Mencinger, Iztok Klančnik, Mateja Duhovnik in še dva člana predstavnika zaposlenih.

Na naše vprašanje, ali je kdo že odgovarjal zaradi te napake, na Darsu precej arogantno odgovarjajo, da s tem podatkom ne razpolagajo. Znano je, da je nadzorni svet Darsa 27. junija 2012 soglasno razrešil predsednico uprave Matejo Duhovnik zaradi hujših kršitev obveznosti, ki so jih med drugim ugotovili pri podpisu protokola z Alpine Bau za izgradnjo predora Markovec. Dars naj bi v namreč njem omejil pravice podizvajalcev.