(Foto: POP TV)

Na slovesnosti ob 67. obletnici osvoboditve ljubeljske podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen se je več sto ljudi spomnilo trpljenja in junaštva žrtev nacizma in fašizma v Karavankah. Predsednik republike Danilo Türk je ob tem izpostavil pomen zgodovinske resnice in pozval k njenemu spoštovanju.

"Vse ugotovitve zgodovinarjev, osvobojene političnih primesi vseh barv, naj pripomorejo k ohranjanju spomina na vse žrtve," je izpostavil Türk in dodal, da je treba poznati in povedati vse vidike resnice – "vse o grozodejstvih druge svetovne vojne in o hudodelstvih, ne glede na to, kdo so bili njihovi storilci, vse o medvojnih in povojnih pobojih in tudi povojnih preseljevanjih".

(Foto: POP TV)

Hudodelstva, ki so se zgodila med vojno in neposredno po njej, so izmaličila kulturno podobo in bivanje v zelo velikem delu Vzhodne Evrope. "Ta pojav tudi naše domovine ni obšel. Tudi to je del resnice, del naše preteklosti, ki jo moramo poznati," je poudaril Türk in pozval, naj ugotovitvam zgodovinarjev ne dodajamo ideoloških, političnih ali celo strankarskih primesi ter naj naši demokraciji zagotovimo treznost, preudarnost in visoko raven politične kulture.

Današnja slovesnost je po Türkovem mnenju tudi priložnost, da se vprašamo o razlogih, ki so privedli do grozovitih trenutkov človeške zgodovine, in o tem, ali smo prepričani, da se kaj takega ne more zgoditi v 21. stoletju. Prav odgovori na ta vprašanja zahtevajo premišljen odnos do sedanjosti in odgovoren odnos do zgodovine, je prepričan predsednik.

Na slovesnosti so se spomnili, kako je bilo v začetku junija 1943 iz taborišča Mauthausen v osrčje Karavank pripeljanih prvih 300 jetnikov. Na Ljubelj so bili nastanjeni, da bi zgradili predor, skozi katerega bi imela nacistična vojaška "mašinerija" ugodnejšo oskrbovalno pot za svoje sile na Balkanu.

(Foto: POP TV)

Suženjsko delo v predoru so opravljali jetniki različnih starosti in poklicev, pripadniki mnogih nacij. Največ je bilo Francozov, Poljakov, Rusov in Jugoslovanov, številni so na Ljubelju izgubili tudi svoje življenje. Na dan osvoboditve pred 67 leti je bilo na Ljubelju še 1039 internirancev. Mnogi so se po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom ter z njimi sodelovali v zaključnih vojaških operacijah na slovenskih tleh.

Današnje slovesnosti ob obletnici osvoboditve so se udeležili nekdanji interniranci in borci narodnoosvobodilnega boja, pa tudi predstavniki veleposlaništev držav, katerih državljani so bili nekdaj jetniki ljubeljskega taborišča. V vlogi gostitelja je bil tržiški župan Borut Sajovic, ki je izpostavil, da nas je ljubeljski predor nekdaj delil, danes pa nas združuje.

"Konec maja smo se ukvarjali z mislijo, da lahko neki praznik rešimo z okrožnico. Ne bo šlo. Prazniki se nosijo v duši in srcu, tako je tudi s tem praznikom. V občini bomo tradicijo praznovanja negovali," je zagotovil Sajovic, ki si želi, da bi uspeli tudi bolje urediti spomeniško zaščiteno območje nekdanjega taborišča.