Ustavno sodišče demontira socialno državo?

Odločitev ustavnega sodišča, s katero so referenduma o slabi banki in državnem holdingu označili za protiustavna, še vedno buri duhove. Po prepričanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ustavno sodišče prekoračilo pristojnosti, ki jih ima po ustavi. Predsednik ZSSS Dušan Semolič meni, da je sodišče glede na obrazložitev podleglo političnemu pritisku, kar odločno zavrača predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Po Semoličevem mnenju daje odločitev sodišča sporočilo, da lahko nekatere državne institucije na silo preprečijo, da bi se o teh stvareh vršil normalen dialog in da bi se iskalo druge rešitve.

Svetovalec ZSSS Goran Lukič pa je dejal, da odločitev ustavnega sodišča pomeni, da je javnofinančni primanjkljaj kot institut postal nadrejen institutu referenduma.

Predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) Slovenije, ki deluje v okviru ZSSS in je vložilo pobudo za referendum o slabi banki, Tomaž Kumer je izrazil razočaranje nad odločitvijo sodišča in dejal, da "nam je politika vzela državo". Ne vidi druge poti, kot da si "državo vzamemo nazaj".

Krivic: Se bliža konec ustavnega prava?

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je včerajšnjo odločitev ''prevedel'' v nepravnikom bližji jezik. Odločitev bi se tako glasila: ''Saj ne trdimo, da je pot, po kateri vlada skuša rešiti državo, ustavno dopustna – o tem nismo odločali. Morda še kdaj bomo, če nas bo to kdo vprašal. Ta trenutek pa nimamo razloga, da vladi ne bi verjeli (ne da bi to preverjali), da je ta dva referenduma treba preprečiti, drugače bo vse narobe – to bi bilo pa prav gotovo protiustavno!''

Krivic je še zapisal, da ko začne ''ustavno sodišče ustavo razlagati tako, pa človek pomisli, da se morda bolj kot konec sveta bliža konec ustavnega prava – ali vsaj zaupanja v ustavno sodišče kot nepristranskega varuha ustave''.

Zelo ostri so tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS). S tem, da se je ustavno sodišče pokorilo politično ekonomskim stališčem vlade in s tem številnih lobijem in jih prevzema za "svoja", je po navedbah SDOS odprlo proces pospešenega demontiranja socialne države.

Dodali so, da je ustavno sodišče z zavrnitvijo referendumov odprlo prostor kapitalskim navezam poosebljenih v podjetjih, ki bodo združena v holdingu, in prikrivanju slabih kreditov v bankah, ob tem pa odprlo pot štirikrat dražjemu načinu reševanja teh bank tudi na račun davkoplačevalcev

"Koliko delovnih mest se bo zaradi tega zaprlo, koliko dejavnosti bo potonilo, koliko provizij bo zaradi tega odtekalo v razne žepe, ustavnega sodišča to ne zanima. Komu odgovarjate? To ni odločitev v bran blaginje ljudi, ampak pot v poglabljanje revščine!" so poudarili v sindikatu.

Ustavno sodišče je obrazložilo, da morajo imeti ustavne vrednote prednost. V primeru referendumov in še bolj v primeru zavrnitve obeh zakonov bi namreč te vrednote ostale nezavarovane do te mere, da bi to ogrozilo ravnotežje med različnimi ustavnimi vrednotami.