Zakonodaje po svetu nadomestno materinstvo urejajo na več načinov. V večjem delu Evrope je prepovedano. Pri nas nadomestno materinstvo obravnava Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB), ki določa, da je nadomestno materinstvo, plačljivo ali altruistično, v Sloveniji prepovedano z zakonom. Morda je tudi to razlog, da se slovenski pari skrivoma odločajo in odhajajo na klinike v tujino, kjer lahko za niti ne tako zelo visok znesek najamejo ’maternico’ in po devetih mesecih domov odpotujejo s svojim otrokom, ki so si ga tako zelo želeli, a ga niso mogli spočeti po naravni poti ali pa enostavno niso želeli čez proces nosečnosti (tudi teh primerov je vedno več).
Ena od držav, kjer je nadomestno materinstvo zelo liberalno urejeno, je Ukrajina. Je hkrati nam najbližja država, kjer lahko brez težav dobite nadomestno mater za svojega otroka. Novinarji BBC so razkrili, kako cveti posel nadomestnega materinstva v Ukrajini, še posebej zadnja leta, ko je zaradi številnih škandalov nekoliko upadel ta posel v Indiji in na Tajskem, ki sta do sedaj veljali za vodilni na tem področju. Tema dvema azijskima državama je tesno za petami tudi Rusija, kjer so šli s svojo liberalno zakonodajo celo tako daleč, da je lahko edini starš otroka, ki ga rodi nadomestna mati, tisti, ki je plačal za nosečnost, kdo je darovalec sperme oziroma jajčeca pa ni pomembno.
Zakaj takšen razmah v Ukrajini?
Po vojni, ki je prizadela Ukrajino, so številni ljudje trpeli še večjo lakoto in pomanjkanje. Zato so mnoga dekleta, da so lahko preživela, iskala različne načine preživetja. Eden od načinov, kako priti do večjega zaslužka v Ukrajini, je nadomestno materinstvo. Novinarji BBC-ja so obiskali eno od ukrajinskih klinik, kjer ponujajo tudi nadomestno materinstvo in govorili z ženskami, ki so se podale na to pot. Prav tako so predstavili zgodbe parov, ki so v Ukrajini uresničili svoje sanje in dobili svojega tako zelo pričakovanega otroka.
Pri tradicionalnem nadomestnem materinstvu, kjer je naročnik heteroseksualni par, nadomestna mati ’posodi’ svojo maternico in daruje jajčno celico, naročnik (moški) pa prispeva seme. Tak otrok je genetsko in gestacijsko otrok nadomestne matere.
Pri gestacijskem nadomestnem materinstvu, kjer je naročnik heteroseksualni par, pa genetski material pripada partnerjema, ki ne moreta sama spočeti otroka. Lahko oba prispevata svoj genetski material, ali pa le en od njiju, ostalo pa je del darovalca.
Ukrajinka Ana (ime je izmišljeno, da bi prikrili identiteto teh deklet) se je pri 21 letih odločila za nadomestno materinstvo. Pri 18 letih je za nadomestno materinstvo izvedela na televiziji. Po koncu srednje šole se je zaposlila v lokalnem hotelu, kjer je zaslužila okoli 200 evrov na mesec. Ko je izvedela, da lahko z nadomestnim materinstvom zasluži vse do 15.000 evrov, je bila odločitev za nadomestno materinstvo praktično sprejeta. Ana ne prihaja iz revne družine. Njena mati je računovodja in ima dovolj sredstev, da se s hčerko prebijeta iz dneva v dan. A Ana si je želela lepšega življenja. Čeprav se za nadomestno materinstvo odloča vedno več Ukrajink, pa mnoge o tem ne želijo javno spregovoriti in nosečnosti skrivajo.
V Ukrajino včasih po posvojitev, danes po nadomestno mater
Pred desetletji so tujci odhajali v Ukrajino, da bi tam posvojili ukrajinske sirote, danes se tja zatekajo pari, ki iščejo ženske, ki bi jim rodile otroka. Ta posel se je v Ukrajini razmahnil leta 2015, ko so se azijske klinike počasi začele zapirati, saj so obstajali dokazi, da so ženske žrtve izkoriščanja in da velikokrat tvegajo svoja življenja. Prav tako so postopki v Ukrajini bistveno cenejši kot na primer v določenih državah ZDA, kjer je nadomestno materinstvo dovoljeno. "Toliko parov, ki nima svojih otrok, prihaja v Ukrajino – vse se dogaja kot po tekočem traku," pravi Ana.
Slovenski par v domovini brez možnosti
Prvi stik z eno od agencij za nadomestno materinstvo je vzpostavila prek spleta. Kot pravi, je na voljo zelo veliko klinik v Ukrajini. Največ jih je v 450 kilometrov oddaljenem Kijevu, kamor je odpotovala. Tam so opravili zdravniški pregled in ko je dobila zeleno luč, je podpisala pogodbo s parom iz Slovenije, razkrivajo novinarji BBC-ja. Par ni mogel imeti svojih otrok, zato je pomoč poiskal v Ukrajini. V Sloveniji namreč nadomestno materinstvo ni dovoljeno – tudi med sorodniki ne.
Slovenska zakonodaja, tako kot zakonodaja večine držav, prepoveduje nadomestno materinstvo, ker otrok postane objekt pogodbe med naročnikoma in žensko, ki rodi otroka kot nadomestna mati, ker nadomestna mati postane instrument za rojevanje, ker otrok postane objekt trgovanja, kadar gre za plačljivost nadomestnega materinstva, ker so primeri, ko se nadomestna mati tako naveže na otroka, ki ga nosi, da ga po porodu noče izročiti naročnikoma, ker se otrok lahko rodi prizadet in zato ne ustreza željam, pričakovanjem in zahtevam naročnikov, ki ga zaradi prizadetosti nočeta sprejeti.
Primer dečka Gammyja sprožil val ogorčenja
Tak medijsko odmeven primer se je zgodil poleti 2014, ko je nadomestna mati na Tajskem avstralskemu paru rodila dvojčka, a se je eden od njiju rodil z Downovim sindromom, zaradi česar naj bi se Avstralca odločila zgolj za zdravega otroka. Sprožena je bila donatorska akcija v pomoč Tajki pri oskrbi dečka, kmalu pa se je izkazalo, da zgodba ni povsem takšna, kot je bila prikazana v medijih. Ker so umazane roke imele tudi agencije, ki ponujajo nadomestno materinstvo, je država spremenila zakonodajo in nekaj mesecev za tem prepovedala tujcem, da najemajo Tajke za nadomestne matere.
Ni vse tako rožnato
Že prva vstavitev oplojenega jajčeca v Anino maternico je bila uspešna. Ana pa je kmalu spoznala, da ni vse tako rožnato, kot jim je bilo obljubljeno. Klinike, kjer ponujajo tudi več kot sto različnih nadomestnim mater, so kmalu začele zniževati raven zdravniške oskrbe nosečnice. Številne nadomestne matere, ki so zbolele, niso bile ustrezno zdravljenje, ali pa je med nosečnostjo prišlo do komplikacij, ki so bile neustrezno zdravljene. Ana je na raznih spletnih forumih ostala dekleta opozorila, kaj se dogaja na teh klinikah, da naj bodo pozorne, katero bodo izbrale in kakšne oskrbe bodo deležne. Zaradi tega je bila tarča groženj s strani klinike in je pod pritiski odnehala s svarili.
Slovenskemu paru je Ana rodila zdravega otroka, a je bila zaradi izkušnje negotova. Zdaj, ko sta od zadnje nosečnosti minili že dve leti in so spomini že nekoliko zbledeli, se je Ana odločila, da bo tokrat otroka rodila japonskemu paru. Za razliko od slovenskega para, Japoncev najverjetneje nikoli ne bo srečala, saj vse urejajo preko svojega odvetnika. Tokrat je izbrala drugo kliniko, če bo šlo vse po načrtih, pa bo do svojega dopolnjenega 24. rojstnega dneva rodila že tri otroke – enega svojega in dva za nekoga drugega.
Povpraševanje naraslo za 1000 odstotkov
Ukrajina je trenutno evropska prestolnica nadomestnega materinstva. Povpraševanje po nadomestnem materinstvu v Ukrajini je v zadnjih dveh letih naraslo za 1000 odstotkov. Zakonodaja je zelo liberalna, prav tako omogoča, da sta biološka starša otroka, ki se rodi s pomočjo nadomestne matere, že vse od njegovega spočetja starša, ki sta plačala nadomestni materi. Prav tako ni regulirana cena te ’storitve’.
Imajo pa nekaj več težav – predvsem birokratskih – tisti, ki v Ukrajino prihajajo po otroka. Angleška starša, ki sta s pomočjo nadomestne matere dobila otroka v Ukrajini, ne moreta otroka odpeljati iz države takoj po rojstvu, pač pa morata tam živeti več mesecev.
Ukrajinska poslanka: Dekleta so zavedena, zakonodaja pa slaba
Največ kritik na račun nadomestnega materinstva v Ukrajini je v povezavi s kakovostjo in zanesljivostjo določenih klinik, ki skrbijo za reprodukcijo. Nekatere klinike niso želele plačati nadomestni materi denarja, če ni podpisala posebnih določil, ki se nanašajo na možnost, da splavi. Tako so se zavarovale pred izgubo denarja, matere pa potisnile v skrajni obup. Hkrati pa so določene klinike z nadomestnimi materami delale zelo grdo, jih zanemarjale in s tem škodovale otroku, ki so ga nosile.
Ukrajinska poslanka in zdravnica Olga Bogomolets, ki vodi parlamentarni odbor za zdravstvo, pravi, da so ukrajinska dekleta zavedena in da jih klinike vabijo v nadomestno materinstvo z obljubami o dobrem zaslužku, saj vedo, da se je življenjski standard v Ukrajini zadnja leta močno znižal, kar pomeni, da je vedno več ljudi, ki so pod pragom revščine. Bogomoletsova opozarja, da nadomestno materinstvo v Ukrajini zakonsko ni dovolj ustrezno urejeno, prav tako ni nobenega pravega in učinkovitega nadzora na tem področju, zaradi česar so po njenem mnenju ogrožene pravice tako bodočih mater, kot tudi tistih, ki plačajo za ’storitev’. Novinarji BBC-ja so za odziv in pojasnila prosili tudi ukrajinsko ministrstvo za zdravje, a so ostali praznih rok.
Kako je nadomestno materinstvo urejeno v Ukrajini?
Po zakonodaji je na voljo heteroseksualnim in poročenim parom, ki imajo dokazilo, da zaradi medicinskih razlogov ne morejo imeti svojega lastnega otroka. Vsaj eden od parov mora biti genetsko povezan z otrokom, pogosto pa pari uporabijo darovana jajčeca, medtem ko bodoči oče zagotovi spermo. Cena najema maternice in vseh postopkov se v povprečju giblje med 25.000 in 40.000 evri. Starša, ki sta plačala za postopek, sta navedena na otrokovem rojstnem listu, nadomestna mati pa nima nikakršnih pravic do otroka, ki ga je rodila. Letno se v Ukrajini s pomočjo nadomestnih mater rodi kar 500 otrok, a gre zgolj za ocene. Ta številka je v realnosti verjetno precej višja, saj številne klinike v želji, da prekrijejo dohodke in utajijo davke, prikazujejo manjše število postopkov.
Irski par bo nadomestni materi večno hvaležen
Podobno urejeno zakonodajo, ki dovoljuje te oblike nadomestnega materinstva, poznajo tudi v določenih ameriških zveznih državah, Rusiji (tam je zakonodaja še bolj ’ohlapna’), Gruziji, po otroke pa pari odhajajo celo v Kenijo in Laos, kjer pa to področje zakonsko sploh ni urejeno, navajajo novinarji BBC-ja, ki so se pogovarjali z Ircem Markom, ki je leta 2015 s svojo ženo odpotoval v Ukrajino, kjer sta si izbrala 32-letnico, da jima je rodila otroka. Kot pravi Mark, je izbira klinike ključna. Z ženo sta imela zgolj pozitivne izkušnje. Leta 2016 se jima je v Ukrajini rodil sin. Z Markovo spermo so umetno oplodili darovano jajčece in nato oplojeno jajčece vstavili v maternico nadomestne matere. Kot pravi, je zdravstvo v Ukrajini enako dobro kot kjer koli drugje v Ukrajini. 32-letni ženski sta za postopek plačala neposredno, z njo pa sta skozi nosečnost razvila "zelo ljubeč odnos". Prav tako je njegova žena sodelovala pri porodu njunega otroka. "Nikoli v vsem postopku nisva imela občutka, da bi z njo (nadomestno materjo) ravnali kot z drugorazrednim državljanom," je za BBC dejal Mark, ki razume stisko teh žensk in njihove odločitve, da se podajo na to pot. Kot pravi, je izbrana 32-letnica svojega prvega otroka imela že pri 15 letih, zdaj, ko je hči v srednji šoli, pa ji je želela z zaslužkom plačati šolanje in ji s tem omogočiti boljše možnosti v življenju.
’Otroka čutiš, a se moraš ves čas opominjati, da ni tvoj’
BBC-jevi novinarji so obiskali kliniko Ilaya v Kijevu, ki velja za eno boljših na tem področju. Pri njih je čakalni seznam parov, ki čakajo na nadomestno mater, zelo dolg, saj imajo številna priporočila z vsega sveta. Ena od žensk, ki je bila med njihovim obiskom v čakalnici, je noseča že 30 tednov. Tetiana, ki ima doma že tri svoje otroke, bo rodila otroka španskemu paru. "Čutiš, kako otročiček brca in se premika v maternici. Se pogovarjaš z njim," pripoveduje Tetiana, ki se vedno znova opominja, da ta otrok ni njen. Tetiana pred svojo materjo prikriva nosečnost in se je za ta čas preselila z vasi v mesto.
Rojevanje tujega otroka kot služba
Pogosto ji ženske, ki so že bile nadomestne matere, svetujejo, naj na to gleda kot na službo. Večina otroka, ki ga je rodila, niti ne vidi in ga porodničarji odnesejo takoj po porodu. A to ne preprečuje, da se ne bi v njih zbudili materinski občutki, pravijo dekleta. "Moral bi biti neverjetno hladna oseba, da ne bi tega občutil," pravi Jana, ki je rodila pred kratkim. "Stiska nastopi, ko se vrneš domov in začneš razmišljati o otroku."
Ana je na svoje poslanstvo ponosna
Vse te žalostne občutke pa prežene veselje bioloških staršev, ko se jim končno rodi otrok. "Ko vidiš njihovo srečo, veš, da je to to. Takrat spoznaš, da je vse OK, da sta starša in otrok zelo srečni," pravi Jana. Zadovoljstvo pa je po rojstvu otroka slovenskemu paru začutila tudi Ana, ki pravi, da je globoko v sebi ponosna na to, kaj lahko naredi za druge. "Ko se ti s solzami v očeh zahvaljujejo, začutiš, kako veliko stvar si naredil zanje. Rekla sta mi, da sem najpomembnejša oseba v njunem življenju," svojo zgodbo zaključuje Ana, ki je le ena od mnogih Ukrajink, ki si na tak način omogoča boljše življenje v deželi, ki jo zaradi vojne z Rusijo pesti politična nestabilnost in revščina.
Nadomestno materinstvo poznamo že več desetletij, a enotnega mednarodnega akta nimamo
Nadomestno materinstvo in pravica do njega je institut, ki ni mednarodno urejen. Čeprav številne države dopuščajo to možnost, pa se pogosto zaplete, ko je treba določiti status vsem strankam v postopku ter določiti vsa pravila, ki so povezana z novimi razmerji. Tako se pogosto dogaja, da pari odhajajo v tujino, kjer je nadomestno materinstvo dovoljeno, ko se s svojim naraščajem vračajo v domovino, pa imajo nato velike birokratske težave. Namreč, nimamo nikakršnega mednarodnega akta, ki bi urejal to področje, kar pomeni, da vsaka država na svoji ravni sprejema zakone in določa pravila. Žal pa je tako, da zaradi zahtevnih etičnih, moralnih in socialnih vprašanj, ki se ob tem porajajo, države raje prepovedujejo nadomestno materinstvo, kot pa da bi uredile to področje.
