Ukrepi v zvezi s ptičjo gripo v Sloveniji so ukinjeni

Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je danes sklenilo, da prenehajo veljati ukrepi v zvezi s pojavi aviarne influence v Sloveniji. Razmere se namreč v Sloveniji in drugod po Evropi umirjajo, in sicer tako pri perutnini kot pri prostoživečih pticah. Imetnikom perutnine in ptic sicer še vedno svetujejo ukrepe biološke varnosti.

Z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da je bil zadnji primer HPAI H5N8 potrjen pri poginjenem labodu, pobranem 22. marca letos na Pragerskem. Zmanjšalo se je tudi število poginulih prostoživečih ptic, saj jih je bilo od zadnjega primera pobranih 17.

Veterinarsko higienska služba nacionalnega veterinarskega inštituta je sicer od 9. januarja do 24. aprila pobrala in odpeljala v analizo 632 živali (prostoživeče ptice, ptice v ujetništvu in perutnina). Na prisotnost ptičje gripe so od začetka izbruha do ponedeljka preiskali 553 živali, 65 je bilo primerov perutnine in ptic v ujetništvu in 488 prostoživečih ptic.

Ptičjo gripo podtipa H5N8 so potrdili pri 170 prostoživečih pticah (167 labodih, dveh racah mlakaricah in eni beločeli gosi), podtip H5N5 pa pri treh labodih. Medtem ni bilo nobenega primera pri perutnini oziroma pri pticah v ujetništvu.

Priporočeni ukrepi za večjo varnost

Kljub temu, da ukrepi, kot so na primer zadrževanje perutnine v zaprtih prostorih, niso več v veljavi, DSNB priporoča, da imetniki perutnine in ptic na celotnem ozemlju Slovenije striktno izvajajo ukrepe biološke varnosti.

Priporočajo, da se gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom s prostoživečimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se vsaj oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki ne omogoča stika prostoživečih ptic s krmo ali vodo, namenjeno perutnini in pticam v ujetništvu.

Svetujejo tudi, da se omogoči dostop do vode za tiste vrste perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali, vendar je treba preprečiti stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Pomemben preventivni ukrep je tudi oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice. Voda naj se prej obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence, na primer prekuha.

Kot so še navedli na upravi, neposredni stroški za izvedene aktivnosti, ki sta jih doslej izvedla veterinarsko higienska služba in nacionalni veterinarski inštitut, znašajo 65.000 evrov.