(Foto: Thinkstock)

V 89. letu starosti je danes popoldne umrl pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti, so potrdili v njegovem družinskem krogu. Minatti je svojo pesniško pot začel z zbirko S poti iz leta 1947, s katero je upesnjeval čas NOB, najbolj znan je bil po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963.

Med njegove znane pesniške zbirke sodijo Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984). Minatti je med drugim prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Leta 1924 v Slovenskih Konjicah rojeni Minatti je bil eden najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu in tipični predstavnik povojnega intimizma. Teme njegovih pesmi so bile ljubezen, narava, družba in poezija. Najbolj poznana in že skoraj ponarodela je njegova pesem Nekoga moraš imeti rad.

Po končani osnovni šoli se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je začel študirati medicino, vendar je študij med vojno opustil in odšel v partizane. Po demobilizaciji leta 1946 študija medicine ni nadaljeval, temveč se je vpisal na slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Zaposlen je bil kot urednik pri Mladinski knjigi, kjer je urejal knjižna dela in revije. Leta 1987 je postal dopisni in leta 1991 redni član SAZU.

Minatti je pesmi začel pisati že v gimnaziji ter jih objavljal v rokopisnem listu Utrinki. Med vojno so njegove pesmi izhajale v partizanskih glasilih. V prvi zbirki S poti je Minatti povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke.

V naslednji pesniški zbirki Pa bo pomlad prišla prevladuje erotična lirika z impresionističnimi podobami narave. Zanjo sta značilna notranji mir in resignacija. Dokončen obračun z iluzijami in prestop v poudarjeno resignacijo pa predstavlja prelomna zbirka Nekoga moraš imeti rad. Nadaljnje zbirke so večinoma izbori iz že objavljenih zbirk in ponatisi z dodanimi nekaterimi novimi pesmimi in cikli, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Njegova bibliografija šteje: S poti, 1947, Slamnati voliček, 1951, Pa bo pomlad prišla, 1955, Nekoga moraš imeti rad, 1963, 1981, Veter poje, 1963, Bolečina nedoživetega, 1964, Pesmi, 1971, Obraz, 1972, Ko bom tih in dober, 1973, Pesmi, 1977, Pesmi, 1981, Prisluškujem tišini v sebi, 1984, Pod zaprtimi vekami: izbrane pesmi, Izbrana lirika, 2004, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, 2009.

Minatti je tudi veliko prevajal iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine.

"Minatti je pesnik z eno samo struno, ki pa jo obvlada s takšno veščino, da je iz nje napravil izviren, zanimiv in značilen lirski svet," je o njegovi poetiki zapisal literarni zgodovinar Jože Pogačnik.