Univerze: Zmanjkalo bo sredstev za predavatelje

Predavatelji kova Kordež,Miheljak,Lukšič,...so dokazali, da imamo izšolano stroko...

Bo katoliška cerkev priskočila na pomoč in bodo župniki po mašah skočili še na univerzo za kako uro predavati in pojasniti zadeve.

Ljudje, ki so največ dosegli izven formalne izobrazbe. Newton: (Vir: Wikipedia). Za delo na kmetiji ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil v Cambridgeu, so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi kuge cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril infinitezimalni račun in splošni gravitacijski zakon ter razstavil belo svetlobo na mavrico. Nek njegov življenjepisec pravi, da »v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki« v tem poldrugem letu. (Čeprav je pozneje končal univerzo in pridobil doktorat). Michael Faraday je rodil 22. septembra 1791 v južnem Londonu. Njegova družina ni bila dobrem finančnem položaju in Faraday je prejel le osnovne formalne izobrazbe. Ko je bil 14, je bil vajenec v lokalni knjigoveznici in v naslednjih sedmih letih se je sam izobraževal z branjem knjig o različnih znanstvenih temah. Leta 1812, Faraday je udeležilo štiri predavanja, ki jih je imel kemik Humphry Davy na Royal Institution. (Vir: BBC - History)( Ni imel formalne izobrazbe, pridobil samo častni doktorski naslov). Nikola Tesla: Tesla je šel na študij elektrotehnike na avstrijskem na Politehniki v Gradcu (1875). Medtem ko je študiral na uporabi izmeničnega toka. Nekateri viri pravijo, da je prejel mature stopinj iz univerze v Gradcu. [19] [20] [21] Vendar pa univerza pravi, da ni prejel diplomo in ni nadaljevala po prvem semestru, v katerem je ustavil predavanj. [22] [23] [24] [25] decembra 1878 je Tesla zapustil Gradc. Odšel je v Marburg, (današnji Maribor, v Sloveniji), kjer se je zaposlil kot asistent inženirja za eno leto. Utrpel je živčni zlom v tem času. Tesla je kasneje prepričal njegov oče, da se udeleži Charles-Ferdinand univerzi v Pragi, ki se je udeležil za poletno obdobje 1880. Vendar pa je po očetovi smrti zapustil univerzo in je končal le en mandat. [26].(Vir: Wikipedia) (Nikoli ni končal univerze. )

Maks Tajnikar Bogomir Kovač in drugi specijalci, če taki predavajo še dolgo ne bomo prišli iz krize.

Ideja, po npr. 5. letih študija začnite študentom zaračunavat. Veliko večnih študentov bo opustilo študij (potrebnih manj profesorjev), tisti vztrajni ampak počasni vam bodo pa denar prinesli.

Tudi jaz bi predaval trem porednim študentkam za 3k neto.

Ukine naj se 1/2 družboslovnih smeri in bo problem rešen.

No, če bi se študij plačeval bi država privarčevala nekaj 10 miljonov €. S tem, da bi letnik plačali tisti, ki ga ne naredijo. S tem bi bilo nekaj 1000 manj študentov vpisanih, ki dnevno nekaj € stanejo državo samo zato ker jedo na bone. Delat tudi več nebi mogli preko študenta in voila, zaposlili bi se redno = manjša brezposelnost.

3/4 tega ne potrebujemo! Rabimo elektrotehnike, strojnike, gradbenike, zdravnike, veterinarje...

No še filozofska fakulteta: Anglistika Anglistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Bohemistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Antični in humanistični študiji Arheologija Bibliotekarstvo in informatika Etnologija in kulturna antropologija Etnologija in kulturna antropologija - dvodisciplinarni Filozofija Filozofija – dvopredmetni/dvodisciplinarni Francistika z romanistiko Francistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Geografija Geografija – dvopredmetni/dvodisciplinarni Germanistika Nemcistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Grški jezik, književnost in kultura – dvopredmetni/dvodisciplinarni Italijanski jezik in književnost – dvopredmetni/dvodisciplinarni Japonologija Japonologija – dvopredmetni/dvodisciplinarni Južnoslovanski študiji – dvopredmetni/dvodisciplinarni Kulture vzhodne Azije – dvopredmetni/dvodisciplinarni Latinski jezik, književnost in kultura – dvopredmetni/dvodisciplinarni Medjezikovno posredovanje Muzikologija Pedagogika in andragogika Pedagogika in andragogika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Polonistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Primerjalno jezikoslovje – dvopredmetni/dvodisciplinarni Primerjalno slovansko jezikoslovje – dvopredmetni/dvodisciplinarni Primerjalna književnost Primerjalna književnost – dvopredmetni/dvodisciplinarni Psihologija Rusistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Sinologija Slovakistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Slovenistika Slovenistika – dvopredmetni/dvodisciplinarni Sociologija – dvopredmetni/dvodisciplinarni Sociologija kulture Splošno jezikoslovje – dvopredmetni/dvodisciplinarni Španski jezik in književnost – dvopredmetni/dvodisciplinarni Umetnostna zgodovina Umetnostna zgodovina – dvopredmetni/dvodisciplinarni Zgodovina Zgodovina – dvopredmetni/dvodisciplinarni Zahodnoslovanski študiji

Seveda je tako, da ni denarja, ker se norčujejo nekatere fakultete. FDV je že dolgo leglo nesposobnosti, filozofska fakulteta lahko ukine pol programov, ekonomistov imamo več kot preveč...nebi govoril o Kranjski organizaciji dela.... Enkrat bi bilo potrebno zastaviti, kaj res v Sloveniji potrebujemo. Tistega kar ne potrebujemo pa naj bo razpisanega minimalno. Samo poglejte kakšne neumne programe ima FDV: Analitska politologija Analitska sociologija Družboslovna informatika (visokošolski in univerzitetni program) Evropske študije – družboslovni vidiki Komunikologija – medijske in komunikacijske študije Komunikologija - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi Kulturologija Mednarodni odnosi Novinarstvo Politologija – analiza politik in javna uprava Politologija – obramboslovje Sociologija – kadrovski menedžment

V turizem in kulturo je bilo vloženih čisto preveč milijonov glede na to, koliko so/smo vsi skupaj na koncu od tega iztržili. Nekaterim še vedno ni jasno, da je treba iz vloženega denarja USTVARITI NOVO VREDNOST, ne ga pa samo zapraviti.

Moj predlog: uvedba šolnin, skupaj z uvedbo ugodnega kreditiranja za šolnine. Pa seveda še tole: šolnine na študijskih smereh, za katere se ve, da je kasnejša zaposlitev v domeni znanstvene fantastike (kulturologi, še en nov miljon ekonomistov, filozofi ipd) morajo biti neprimerno višje od šolnin na smereh, kjer kadre nujno potrebujemo (strojništvo, medicina, farmacija, različne naravoslovne usmeritve ipd).

Če primerjaš slovensko visoko šolstvo s delom v podjetju hitro ugotoviš, da gre za podjetje, ki dela zastarele, nekvalitetne proizvode brez dodane vrednosti, zaposlenci in management pa si, kljub velikim izgubam in preteči insolventnposti, izplačuje fenomenalne nagrade.

Prvič, to je laž, saj gre zgolj za ustvarjanje psihoze v državi. Pa če tudi bi res zmanjkalo denarja, ga bo tam, kjer so neproduktivni in zgolj in samo zapravljajo. Velik del našega šolstva je nefunkcionalen in neproduktiven. Primer je FDV, ki producira največ nezaposljivega kadra, poleg tega pa gre zgolj za pralnico možganov in ne neko kakovostno izobraževalno okolje.

Tak je, jaz sn pobegnil na študij v London. Sicer plačujem relativno visoko šolnino, bom pa magister farmacije v naslednjih dveh letih in službo imam že zrihtano. Problem večnih študentov v Angliji ne obstaja, ker je enostavno predrago. Slovenija naj uvede šolnino pa se bomo hitro rešili nesposobnih večnih študentov, ki študirajo samo zato, da iskoriščajo svoj status. Tisti ta pridni, ki si pa res želijo študirati pa bojo že našli način, da financirajo svoj študij. Pa da ne bi kdo rekel, da si njegova družina tega ne more privoščiti. Sam izhajam iz družine kjer je mama brezposelna, oče pa tud nima neke plače. Sam sem se zakreditiral kasneje pa dobil štipendijo. V vladi pa itak sedijo neizobražene opice, ki nimajo pojma kak vodit državo. Ali kompletno menjat vlado pa postavit gor sposobne mlade ljudi, ki imajo zagon in ideje ali pa bo država kmalu razpadla. Žal ne vidim prihodnosti v naši državi, tak da začnite pakirat kovčke. Ampak pozor, tudi v Angliji ni z rožicami postlano.

300 EVROV RAČUNAJO PROFESORJI RAZISKOVALNO URO,RAZISKUJEJO V VEČINI SAMO NEKAKŠNE ANKETE ZA KATERE POŠLJEJO ŠTUDENTE NA CESTE,PO DOMOVIH,PO HIŠAH, ŠTUDENTJE SAMI PLAČAJO KOPIRANJE ANKETNIH LISTOV,GORE PAPIRJA JE STROŠEK ŠTUDENTOV, TOREJ,,,,KASIRASAMO BAGRA ZA NIČ OD NIČA NAJ POKAŽEJO PROGRAME ,NAJ ZAGOVARJAJO TRŽNE PROGRAME IN DENAR BO,ZA KLOBASARJENJE GA NI IN NEBO

studij ni le pridobitev izobrazbe, temvec postanes clovek (tak naj bi bil) ampk pri novodobnih studentih, zmanjkuje solidarnosti, zavesti in se kaj. ni pomembno pa naj gredo v tujino, kjer bodo njihovi morebitni potenciali lahko uresničeni in ne zatrti kot tukaj.

Izobrazba je mit. Desetletja hodiš v šolo, tam te nekaj naučijo, veliko indoktrinirajo (sedi pri miru, ne klepetaj, ponavljaj to, kar učitelj pove, ne ugovarjaj ...), ko pa prideš ven pa ne moreš najti dela.

Sploh ni nič narobe z varčevanjem v izobraževanju, samo lotili so se ga spet z narobnega konca. Naj začnejo kaznovat ljudi, ki so na fakse vpisani samo zaradi statusa, s čimer izkoriščajo državo, in bomo prišparali ogromno. Če študenta ni v celmu letu na niti en izpit mu izročite kazen prepoved vpisa na faks in položnico za 2000€, pa bodo kar naenkrat prazni faksi. Pol se naj pa vpisujejo na izredne programe in plačujejo za status....