'Upravičeno gojimo spomin na preživeto trpljenje'

"Predsedniki držav Hrvaške, Italije in Slovenije smo z veseljem sprejeli povabilo maestra Riccarda Mutija, da se udeležimo Koncerta prijateljstva, ki bo potekal na Trgu edinosti Italije v Trstu 13. julija. Zavedamo se, da nosi ta prireditev pomembno sporočilo o miru in sožitju," so v skupni izjavi zapisali Danilo Türk, Ivo Josipović in Giorgio Napolitano.

Na koncertu bo znani italijanski dirigent Riccardo Muti dirigiral Mladinskemu orkestru Luigi Cherubini in Italijanskemu mladinskemu orkestru. Koncert bodo popestrili številni mladi glasbeniki z ljubljanske in zagrebške glasbene akademije ter italijanski, slovenski in hrvaški zbori.

Še pred koncertom bodo položili venec v Narodnem domu, ki je bil 13. julija 1920 požgan, venec pa naj bi položili tudi pred spomenikom eksodusu Istranov, Rečanov in Dalmatincev iz rodnih krajev, ter se oddolžili spominu na tragedije iz preteklosti, z našo zavezo, da skupaj gradimo prihodnost svobodnega in plodnega sodelovanja med našimi državami in med našimi narodi v združeni Evropi.

'Upravičeno gojimo spomin na preživeto trpljenje'

"Naša prisotnost naj priča o trdni zavezi, da tisto, kar nas danes združuje, prevlada nad tistim, kar nas je boleče delilo v burnem zgodovinskem obdobju, ki so ga zaznamovale vojne med državami in narodi," so še zapisali v izjavi. Pri tem so dodali, da se danes Hrvaška, Italija in Slovenija srečujejo v duhu Evropske unije, ki je v svojem bistvu glasnica spoštovanja raznolikosti in sožitja med narodi, kulturami in jeziki, ki sobivajo že stoletja. Zato so se obvezali, da bodo v takšnem ozračju vedno negovali spoštovanje pravic vseh manjšin.

"V vsaki od naših držav upravičeno gojimo spomin na preživeto trpljenje in na žrtve slepega nasilja ter sočustvujemo z bolečino tistih, ki so preživeli te krvave dogodke iz preteklosti. Naš pogled je uprt v prihodnost, ki jo z odločilnim prispevkom mlajših generacij želimo in zmoremo graditi in jo lahko zgradimo v Evropi, ki jo vedno bolj predstavljajo njene raznolike tradicije in je vse bolj združena pred novimi izzivi globalizacije," so zaključili.

Pred 90 leti podrli slovensko zgodbo o uspehu

Jutri bo namreč minilo natanko 90 let o požiga omenjenega doma v Trstu, ki so ga uničili italijanski fašisti – v začetku 20. stoletja osrednji kulturni, družbeni in gospodarski center tržaških Slovencev pa tudi pripadnikov drugih slovanskih narodov, živečih v Trstu. Predstavljal je zgodbo o uspehu oziroma uveljavitvi Slovencev v Trstu, ki se je začela v 19. in dosegla vrhunec v začetku 20. stoletja pred izbruhom prve svetovne vojne, in je postal pravi simbol narodnega preporoda.

Uničili pa so ga italijanski nacionalistični krogi in člani fašistične stranke, ki takrat še ni bila na oblasti. Na mestnem trgu so pripravili prostestni shod, med katerim je v nepojasnjenih okoliščinah umrl mladenič, njegovo smrt pa so pripisali Slovencem. Nato so se odpravili do Narodnega doma in ga zažgali. Med očividci požiga je bil, še kot sedemletni otrok tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je dogodek opisal v svojih delih.

Napadli so še 20 drugih prostorov v lasti tržaških Slovencev, Hrvatov, Srbov in Čehov. Šlo je za banke, urade, odvetniške pisarne, trgovine, gostilne in tiskarne. Napadalci so imeli tudi podporo policije in orožnikov, ki niso priprli niti enega demonstranta ali razgrajača.

Takratno nasilje je bilo uvod v več kot dvajsetletno fašistično raznarodovalno preganjanje primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so v naslednjih letih doživeli izgon slovenskega jezika iz šol in uradov (ostal je le v cerkvi) ter prepoved vseh društev in organizacij. Stavbo Narodnega doma, spremenjeno v ruševino, je bila Tržaška posojilnica in hranilnica nekaj let pozneje (leta 1924) primorana prodati.