Kako lahko vsak posameznik ukrepa proti podnebnim spremembam?

Ob Uri za Zemljo, kot so globalno in zdaj že tradicionalno akcijo poimenovali pri Svetovnem skladu za naravo (WWF), bodo med 20.30 in 21.30 po lokalnem času tudi letos ugasnile luči.

To je globalna akcija, katere namen je opozoriti na problem podnebnih sprememb in ljudi spodbuditi k boju proti njim, sta za 24ur.com pojasnila Petra Remeta in Bojan Stojanović iz WWF Adria. "Cilj ugašanja luči torej ni varčevanje z energijo, temveč je to simbolno dejanje, s katerim lahko vsak posameznik pokaže, da ga skrbi za naš planet in da je pripravljen nekaj storiti v boju proti podnebnim spremembam," poudarjata sogovornika. 

Vse več ljudi je zraven

 Začelo se je leta 2007 v Sydneyju. Odziv je bil že takrat izjemen. Luči je pogasilo 2,2 milijona ljudi in 2000 podjetij. Lani pa so se razkošju elektrike vsaj delno odpovedali že v več kot 7000 mestih v 170 državah.

Tu lahko spremljate, kje vse so se pridružili akciji.

Namen dogodka je opozarjati na podnebne spremembe in ljudi, organizacije in države spodbuditi, da začnejo aktivno delovati proti njim ter za Zemljo. Gre torej za simbolično akcijo, ki ima lahko povsem realne učinke. Tako je v sklopu Ure za Zemljo četrt milijona Rusov zahtevalo boljšo zaščito morij in gozdov v njihovi obsežni državi. V Argentini je akcija spodbudila senat, da je uzakonil zaščito 3,4 milijona hektarjev velikega morskega rezervata. V Ugandi so zasadili gozd, v Paragvaju so podaljšali moratorij na izsekavanje, v Indiji pa so v vasi brez elektrike namestili luči na sončne celice. To je le nekaj primerov dobrih praks, ki so jih našteli organizatorji. 

Naša dejanja danes bodo odločila, kakšno prihodnost bodo imele prihajajoče generacije, so ob uradnem videu zapisali pri WWF.

Kako lahko vsak posameznik ukrepa proti podnebnim spremembam?

Preteklo leto je bilo najtoplejše v zgodovini, zaznamovala pa ga je tudi vrsta ekstremnih vremenskih pojavov po vsem svetu, opozarja WWF. Podnebne spremembe so torej dejstvo in vsak od nas si mora prizadevati, da jih vsaj omilimo, če jih že ustaviti ne moremo več.

"Podnebne spremembe so posledica sistematičnega zanemarjanja zdravja našega planeta na vseh področjih naše družbe – od politike do industrije in posameznikov. Ta globalni problem je mogoče rešiti le s skupnim delovanjem družbe kot celote in noben prispevek ni zanemarljiv," pravita Remeta in Stojanović. Ob tem dodajata, da moramo izvajati pritisk na nosilce odločanja, naj naredijo več v boju zoper podnebne spremembe, pozabiti pa ne smemo niti na lasten prispevek. "Posamezniki lahko spremenijo svoje vsakdanje vedenje in s tem prispevajo k boju proti podnebnim spremembam. To vključuje, med drugim, ločevanje in recikliranje odpadkov ter energetsko obnovo lastnega stanovanja, a tudi malenkosti, kot je ugašanje luči, ko zapustijo sobo, uporaba platnenih nakupovalnih vrečk, večja uporaba javnega prevoza in kolesa ter pešačenje na manjše razdalje ..." sta naštela nekaj večjih in manjših planetu prijaznih sprememb, za katere se lahko odločimo. 

Podnebne spremembe niso težava prihodnjih generacij, ampak naša

Za nami je več mesecev, ki so drug za drugim presegali temperaturne rekorde. Tudi največjim skeptikom, ki trdijo, da strokovnjaki pretiravajo z opozarjanjem na spremembe ozračja v zadnjem času, bi torej moralo biti jasno, da gre zares.

Podatki so srh vzbujajoči. Vse od začetka industrijske dobe v drugi polovici 18. stoletja pa do lanskega oktobra je povprečna temperatura ozračja na Zemljinem površju narasla za približno eno stopinjo Celzija. V nadaljnjih petih mesecih, se pravi od lanskega oktobra do danes, pa je po preliminarnih podatkih Weatherbell Analytics temperatura narasla še za 0,4 stopinje Celzija. Po njihovih ocenah še noben mesec do zdaj ni bil tako prekomerno topel kot letošnji februar. Po preliminarnih podatkih je bil februar od dolgoletnega povprečja (1981–2010) toplejši od 1,15 do 1,4 stopinje Celzija.

Višanje povprečne temperature s seboj prinaša številne pričakovane in nepričakovane spremembe, opozarjata tudi Remeta in Stojanović. "Priča smo vremenskim anomalijam, ki so v zadnjih letih vse bolj pogoste: od suš in poplav do ekstremnih temperatur in motenj v letnih časih, kjer smo izgubili jesenske in spomladanske temperaturne prehode in skačemo iz zime v poletje in obratno."

To pa še zdaleč ni vse. Podnebne spremembe imajo tudi manj vidne posledice, opozarjata sogovornika. "WWF že leta objavlja Poročilo o stanju našega planeta, v katerem spremlja stanje biotske raznovrstnosti, in rezultati so porazni. Kajti v samo 50 letih smo izgubili več kot 50 % vseh vrst, ki si z nami delijo ta planet; biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov se je zmanjšala za kar 76 %."

Kaj pa Slovenija?

Slovenija že čuti podnebne spremembe. V obdobju od leta 1971 do 2010 se je povprečna temperatura povečevala za 0,4 stopinje Celzija na desetletje, zgodile so se spremembe v količini vode in temperaturnem režimu rek, Blejsko in Bohinjsko jezero že več kot desetletje nista bila prekrita z ledom, priča smo dolgim sušam ob koncu zime in spomladi, sta naštela sogovornika. 

Pričakovane posledice podnebnih sprememb na Slovenijo vključujejo znatno povečanje temperature, kar se bo še posebno občutilo v toplejših delih leta (napovedano je povišanje od 3,5 do 8 °C), povečanje količine padavin v zimskih mesecih (do 30 %) in zmanjšanje teh poleti (do 20 %), pa sta strnila napovedi za prihodnost.