Janševi podporniki prosijo vrhovno sodišče, da odloči čim prej

Njegovi podporniki pa so tudi napovedali, da bodo njegovo petkovo pot v zapor, pospremili s protesti. Poudarjajo - "zadeva Patria je političen proces".

Ustavno sodišče naj bi ustavno pritožbo Janeza Janše sicer zavrglo v razmerju 6 proti 3, piše Reporter, ki je objavil tudi odklonilna ločena mnenja.

Kot pišejo, je ustavni sodnik Jan Zobec v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da bi se z vsebinsko odločitvijo okrepilo zaupanje v delovanje pravne države in njenih institucij, predvsem pa "bi se okrepilo zaupanje v varnost ljudi pred arbitrarno uporabo (da ne rečem zlorabo) sredstev državne represije zoper kateregakoli posameznika". Zobec pa naj bi opozoril še na dodaten razlog izjemnosti – na dejstvo, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke, za 13. julija pa so razpisane predčasne parlamentarne volitve, zato bo njegov odhod v zapor sredi kampanje bistveno zaznamoval izid teh volitev in legitimnost volilnega rezultata.

Ustavni sodnik Ernest Petrič je v odklonilnem ločenem mnenju po pisanju Reporterja opozoril, da Ustavno sodišče v sklepu o zavrženju Janševe pritožbe po eni strani nakazuje možnost obstoja resnih kršitev človekovih pravic in potrebo resne in poglobljene ustavnopravno presoje, hkrati pa večina ustavnih sodnikov po drugi strani ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj, ki se zahteva, da bi Ustavno sodišče lahko odločalo o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

Opozarja pa tudi, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja "sprejema obljube" ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov, pri čemer pa sodba – kot bi bilo potrebno – ne izključuje vseh drugim možnih scenarijev, ki bi lahko izhajali iz indicov, zato meni, da bi lahko že zaradi tega Ustavno sodišče ustavno pritožbo izjemoma sprejelo v obravnavo.

Ustavni sodnik Mitja Deisinger pa je po pisanju Reporterja v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje.

Kaj je predlagal Janša?

Iz ustavne odločbe, ki jo je za nekaj časa danes objavil Reporter na spletni strani, izhaja, da je pritožnik, torej Janša, predlagal ustavnemu sodišču, naj pritožbo obravnava izjemoma, pred izčrpanjem pravnih sredstev na podlagi določbe zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da lahko ustavno sodišče to stori, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Prav tako je ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih sodb, saj mu grozi prestajanje kazni zapora, želel pa je tudi, da se sprejme odločitev o zatrjevanih kršitvah pravic še pred volitvami. Samo na ta način bi se po njegovem mnenju zavaroval nepopravljiv poseg v njegovo pasivno kot tudi aktivno volilno pravico njega in volivcev. "Ko gre za tako eksploziven primer, po mnenju pritožnika obstaja razumno utemeljena bojazen, da bi pravnomočna obsodba, ki temelji na ustavnih kršitvah, bistveno vplivala na pogoje in izid volitev", lahko pa bi se vzpostavil tudi dvom v legitimnost in ustavnost volitev, utemeljujeta Janša in njegov odvetnik Franci Matoz.

Kaj pravi ustavno sodišče

Ustavno sodišče pa v sodbi med drugim ugotavlja, da je zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno obsodilno kazensko sodbo učinkovito pravno sredstvo, s katerim je možno izvršitev sodbe tudi odložiti ali prekiniti. Z zahtevo za varstvo zakonitosti lahko pritožnik učinkovito uveljavlja tudi vse kršitve človekovih pravic.

Glede izjeme, ki jo določa zakon, pa ustavno sodišče najprej pravi, da je treba izjeme že same po sebi razlagati restriktivno in med drugim navaja, da v zadnjih devetih letih ustavno sodišče ni ugodilo nobenemu predlogu pritožnikov za odločanje o ustavni pritožbi po tej zakonski določbi. To izjemno pooblastilo lahko ustavno sodišče uporabi le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: očitnost zatrjevane kršitve človekove pravice in nepopravljive posledice, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale za pritožnika.

Očitna kršitev mora biti takšna, da je ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu in ni dovolj, da je nekaj na prvi pogled videti kot kršitev. In ustavno sodišče ugotavlja, da zatrjevane kršitve človekovih pravic v Janševi ustavni pritožbi niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi lahko o tem odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

Tako je ustavno sodišče ugotovilo, da ni izpolnjen eden od zahtevanih pogojev in zato ni izpolnjena procesna predpostavka za začetek postopka na podlagi ustavne pritožbe.

Ustavna pritožba sicer po navedbah odločbe vsebuje resne očitke kršitev človekovih pravic pritožnika, ki zahtevajo njihovo skrbno, natančno in poglobljeno proučitev.

Janša je sicer v ustavni pritožbi zatrjeval očitne kršitve pravic iz 22. člena, 27., 28. in 29. člena ustave ter konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Očitni kršitvi pravice do enakega varstva pravic naj bi bili po mnenju pritožnika podani, ker naj tožilstvo ne bi zadostilo dokaznemu bremenu za obsodilno sodbo. Sodišče je po njunem mnenju namreč obsodilno sodbo izreklo kljub pomanjkanju dokazov. Višje sodišče je ocenilo le, da gre za indično sodbo, pritožnik pa meni, da je z indično sodbo že po logiki stvari ogrožena domneva nedolžnosti in je taka odločitev sprejeta z nujno arbitrarnostjo sodnika.

Ustavno sodišče pa na to odgovarja, da če bi sledilo pritožnikovemu stališču, bi že na ravni očitnosti kršitve sprejelo stališče, da indična sodba v kazenski zadevi sploh ne sme biti dopustna. Če bi sprejelo izhodiščno stališče, da je indična sodba sicer lahko dopustna, pa bi se takoj zastavila nadaljnja vprašanja o tem, kako daleč je posamezna sodba lahko indična. Zastavila bi se torej prav tista vprašanja, ki jih v obliki očitkov o kršitvi ustave zastavlja pritožnik, zato je še toliko pomembneje, da ima ustavno sodišče pred izrekanjem o njih stališča vrhovnega sodišča.

Janša je v ustavni obtožbi sicer navedel tudi, da se mu očita sprejemanje obljube, pri čemer so bili tisti, ki naj bi to obljubo dali, na Finskem oproščeni. Do očitne kršitve domnevne nedolžnosti, pravnih jamstev in pravice do poštenega sojenja, pa je po trditvi pritožnika prišlo tudi zato, ker naj bi bili dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo na Finskem pridobljeni s kršitvijo konvencije o človekovih pravicah. Ustavno sodišče pa meni, da zavrnitev izločitve dokazov ni mogoče šteti za očitno kršitev ustave.

Pripravlja se shod na Dobu

Številni člani SDS so že sinoči napovedali protestni shod pred zaporom na Dobu, kjer naj bi Janša začel prestajati dveletno zaporno kazen. Prepričani so, da gre za poskus onemogočanja stranke in zatrjujejo, da pod pritiski ne bodo klonili. "Krivice, ki jih skupaj s predsednikom doživljamo, nas bodo še okrepile v enotnem in odločnem zavzemanju za bolj svobodno in demokratično Slovenijo. Enotni zmagujemo," je sinoči dejal podpredsednik stranke Zvone Černač. Poslanec Marjan Pojbič pa je dejal, da je Janša heroj. V stranki zatrjujejo, da bo Janša, če bo res odšel na prestajanje kazni, stranko s pomočjo podpredsednikov vodil kar iz zapora.

Podpora Janševi ženi in sinovoma

Janševi podporniki so njegovi soprogi Urški Bačovnik Janša in družini poslali odprto pismo podpore. "V nesreči in krivici ne boste sami, stojimo vam ob strani, naj vam naša podpora v najtežjih trenutkih pomaga in vas bodri," pišejo v pismu. V pismu so navedene še tri prošnje. Prošnje, da vrhovno sodišče odloči čim prej, saj da je vsak dan zapora očeta nepopravljiva krivica za družino. Prošnja, da vrhovno sodišče odloči nepristransko. In prošnja, naj se Janši v zaporu omogočijo stiki z vsemi ljudmi, ki bi ga radi obiskali. Koliko podpisov so že zbrali, pa pobudnik akcije Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok, še ni znal povedati.

Poziv na prestajanje kazni prejel tudi Krkovič, Črnkovič ga še ni dvignil

Poziv na prestajanje kazni je prejel tudi Tone Krkovič, ki se mora na Dobu zglasiti 4. julija. Pravi, da se bo pozivu odzval, prosil ni niti za odložitev ali alternativno prestajanje kazni. Poudarja, da ni storil nikakršnega kaznivega dejanja, tistim, ki so ga obsodili, pa očita nestrokovnost, nepoštenost in brezvestnost, ker so ga "obsodili brez jasne artikulacije konkretnega kaznivega dejanja, zgolj na osnovi izmišljenih indicev in brez kakršnihkoli dokazov". "Dokazov ni in jih nikoli ne more biti," je prepričan Krkovič.

Tretji obsojeni v zadevi Patria Ivan Črnkovič, poziva še ni dvignil, saj ima za to še teden dni časa, je pojasnil. Ko ga bo, bo tudi sporočil kako in kaj.