Slovenija

Ustavno sodišče: v postopkih za azil moramo istospolne partnerje šteti za družinske člane

Ljubljana, 30. 06. 2016 16.36 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Istospolna partnerska razmerja morajo biti v postopkih za priznanje mednarodne zaščite enako obravnavana kot raznospolna partnerska razmerja, ugotavljajo ustavni sodniki. Zakon o mednarodni zaščiti namreč doslej med osebami, ki jih je mogoče šteti kot družinske člane prosilca, ni navajal istospolnih partnerjev.

Parada ponosa 2016 - 1
Parada ponosa 2016 - 1 FOTO: Damjan Žibert

Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 16.b člena leta 2007 sprejetega in pozneje dvakrat noveliranega zakona o mednarodni zaščiti v neskladju z ustavo. Zakon namreč med osebami, ki jih je mogoče šteti kot družinske člane prosilca za mednarodno zaščito, ne navaja istospolnih partnerjev.

Omenjeni odstavek sicer ne velja več, saj so ga že ustrezno spremenili decembra 2013, marca letos pa je DZ sprejel tudi nov zakon, ki to problematiko prav tako ureja tako, kot je zdaj kot ustrezno navedlo ustavno sodišče. Kljub temu je ustavno sodišče o njem odločalo, saj so razveljavljeni odstavek uporabili v eni izmed sodb vrhovnega sodišča, ki so jo ustavni sodniki zdaj prav tako razveljavili.

Enemu izmed prosilcev za azil, ki ga zastopa Matevž Krivic, v postopku pred ministrstvom za notranje zadeve, upravnim sodiščem in vrhovnim sodišče namreč niso priznali statusa družinskega člana istospolne osebe, sicer prosilca za azil. Sporni zakon med osebami, ki jih je mogoče šteti kot družinskega člana prosilca za azil, namreč ni navajal njegovega istospolnega partnerja.

Ustava po navedbah ustavnega sodišča določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Hkrati ustava govori o varovanju družine in spoštovanju družinskega življenja.

Parada ponosa 2016 - 15
Parada ponosa 2016 - 15 FOTO: Damjan Žibert

Po mnenju ustavnih sodnikov ni dvoma, da se lahko tudi med osebami, ki živijo v istospolnem partnerstvu, oblikuje življenjska skupnost, ki je v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo kot primarna družina. Osebe, ki živijo v istospolnem partnerstvu, so tako kot osebe, ki živijo v heteroseksualnem partnerstvu, upravičene do pravnega priznanja in varstva njihovega razmerja v okviru pravice do družinskega življenja.

"Iz navedenega izhaja, da so istospolna partnerska razmerja pri varovanju pravice do družinskega življenja v postopkih za priznanje mednarodne zaščite v primerljivem položaju z raznospolnimi partnerskimi razmerji," so zapisali ustavni sodniki. Dodali so, da je lahko razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti utemeljeno le, če obstajajo posebej tehtni razlogi, ki pa jih v obravnavani zadevi ustavni sodniki niso našli.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v sestavi osmih ustavnih sodnikov, njihova odločitev pa je bila soglasna. Odločitev vrhovnega sodišča v konkretnem primeru je razveljavilo in mu jo vrnilo v ponovno odločanje.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1