Starša naj najprej razčistita s svojimi čustvi

Številni starši se pripravljajo na 1. september, ko bodo svoje malčke prvič odpeljali v vrtec. Soočeni so s številnimi dvomi, med njimi je tudi ta, ali so ravnali prav, ko so otroka vpisali v jaslice, ali pa bi bilo morda bolj modro, če bi ga čuval nekdo od sorodnikov.

Najprej naj starša razčistita s svojimi čustvi

Tisti, ki so se odločili, da bodo svojega komaj leto dni starega otroka ali pa celo mlajšega zaupali vzgojiteljem v jaslicah, si morajo pred uvajanjem otroka v vrtec odgovoriti na kar nekaj vprašanj, prav tako morajo razčistiti z vsemi svojimi dvomi, saj bodo le tako uspešni pri uvajanju. 

Prav tako morata starša oziroma skrbniki otroka razmisliti o tem, kako naj otroku olajšajo vstop v novo okolje in spoznavanje novih ljudi. Pripravljeni morajo biti na otrokove stiske, ki jih bo morda čutil ob ločitvi od staršev.

Dobro je tudi, da se starša pred uvajanjem otroka v vrtec spoznata z vzgojitelji, saj je izredno pomembno, da jim zaupata. Temeljito se pogovorite z njimi, zaupajte jim svoja pričakovanja, strahove in dvome. Že na individualnem razgovoru pred uvajanjem skušajte najti skupni jezik, saj bo tako proces uvajanja za otroka manj stresen. Otrok namreč zaznava vaše občutke do drugih oseb. Če boste vi negativno nastrojeni do vzgojiteljev ali pa boste dvomili v njihove sposobnosti, bo otrok to čutil in bo najverjetneje zavračal svoje bodoče varuhe in celoten vrtec. Morda vam otrokova vzgojiteljica ni preveč simpatična, a pomembno je to, kaj do nje čuti otrok: če se ob njej počuti prijetno, varno in sprejeto ter če vzgojiteljica spoštuje vašo družino, potem pozabite na to, ali vam je simpatična ali ne.

Naj poudarimo, da morajo tako vzgojitelji kot vrtec spoštovati kulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, prepričanja, navade in običaje otrokovih staršev, starši pa morajo upoštevati meje svojega soodločanja, ki ne smejo posegati v strokovnost institucije. Gre za pravilo, ki ga poudarjajo vsi vrtci.

Otrok potrebuje čas in razumevanje

Starši se morajo zavedati, da otroci potrebujejo čas, da se navadijo na novo okolje in nove ljudi, poudarjajo v priporočilih, ki jih objavljajo vrtci. Potrebna jim je tudi opora tistih, ki so ob njem že od rojstva in jim zaupa. Ne podcenjujte otrokovih čustev, bodite mu v oporo, ne obljubljajte mu tistega, česar ne morete izpolniti.

Ne jočite pred otrokom

Vzgojitelji v vrtcih poudarjajo, da se tudi starši soočajo s stresom in težavami, ko se ločujejo od otrok. A nikar ne jočite pred otrokom. Če že morate, to storite pred vrtcem, ko vas otrok ne vidi, je poudarila ena od vzgojiteljic materi, ki se te dni pripravlja na uvajanje otroka v vrtec.

Otroka naj bi v vrtec uvajala ena oseba. In kdo naj to bo?

Ponavadi se za uvajanje odločajo matere, a strokovnjaki poudarjajo, da naj bo to vsekakor oseba, s katero ima otrok dober odnos, ki pa ni obremenjen. Za uvajanje prav tako morate imeti čas. V vrtcih zato priporočajo, da v tem času, če je le mogoče, ne delate in se popolnoma posvetite otroku. Otrok bo namreč vašo podporo potreboval čez cel dan in ne le v vrtcu. Pomislite namreč, kako se bo otrok počutil, ko ga boste dopoldne uvajali v vrtec, nato pa boste popoldne odhiteli še v službo, njega pa boste znova pustili v varstvu – zasebnem ali pri svojcih.

So matere res bolj problematične pri uvajanju otrok v vrtec?

Moč je zaslediti številne poudarke, da so matere za uvajanje otrok v vrtec bolj težavne in problematične. Za mnenje smo povprašali tudi psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek, sicer profesorico razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki meni, da mame niso nič bolj problematične kot očetje. "Mama je bila praviloma z dojenčkom/dojenčico 11 mesecev cel dan in seveda je več možnosti, da bo dojenček hotel njo in bo zato tudi jokal. Vendar, če je varno navezan in če mama zmore zapustiti igralnico, ne da bi se čustveno zlomila, se jo bo dojenček ob njeni vrnitvi zelo, zelo razveselil. Čustveno pa se lahko zlomi tudi oče in učinek je enako negativen. Velikokrat pa mame bolj uspešno vzpostavljajo komunikacijo z vzgojiteljico, kar je za dojenčkovo/malčkovo navezovanje na vzgojiteljico tudi zelo pomembno," je razložila za 24ur.com.

Kako dolgo naj bi uvajali otroka v jasli?

Kako dolgo boste uvajali je odvisno od otroka. Nekateri potrebujejo le nekaj dni, drugi dva tedna, nekaterim pa tudi to ni dovolj. Daljši čas uvajanja potrebujejo tisti otroci, ki so mlajši od treh let in so edinci, so že po naravi plašni in občutljivi, težje vzpostavijo stik z ljudmi izven ožjega kroga družine, so močno navezani na enega izmed staršev. Prav tako ni dobro, da se uvajanje v vrtec začne v za otroka občutljivem obdobju, kot je na primer selitev, smrt enega izmed staršev, ločitev staršev, otrokova bolezen in podobno. Treba pa je tudi razmisliti, kateri od staršev je manj oziroma nič obremenjen z negativnimi čustvi do vzgojno varstvenih ustanov, vzgojiteljev in sistema javnega varovanja in šolanja otrok na sploh. Tak starš oziroma skrbnik otroka ni primeren za uvajanje, saj bo svoje dvome in odklone namerno ali ponavadi večkrat nevede projeciral na otroka, ki bo imel težave pri sprejemanju novega okolja in ljudi.

Marjanovič Umekova je za 24ur.com povedala, da ni enotnega recepta za uvajanje dojenčkov oziroma malčkov v vrtec. Pravi, da običajno uvajanje poteka en teden. "Začne se s skupaj s staršem preživeto uro ali dve v vrtčevskem oddelku in potem naj bi dojenček/malček vsak dan preživel kakšno uro dlje v vrtcu s svojo vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice. Popaziti je treba na spanje in hranjenje, saj sta to dve, sicer rutinski dejavnosti, pri katerih imajo dojenčki najpogosteje težave," je opozorila. 

In na katere znake, ki jim jih pošilja otrok, morajo biti starši pozorni, saj so znak, da je v stiski?

Naša sogovornica je razložila, da bodo otroci, ki so varno navezani na starše, kar je tudi zaželena oblika navezanosti, ob ločitvi od pomembne osebe jokali, vendar se bodo relativno hitro potolažili, ko ga bo vzgojiteljica tako ali drugače vključila v dejavnosti. "Pozorni pa bi morali biti, če dojenček/malček neutolažljivo joka, če tudi čez nekaj dni ne opazimo nobene bolj pozitivne reakcije ob ločevanju, če starša, ki pride ponj, zavrača, se joka tudi pri njemu. To so znaki, ki kažejo, da navajanje na novo osebo, na katero se varno navezan dojenček počasi navezuje, če je le ta dovolj odzivna in topla, ne poteka tako, kot bi lahko pričakovali glede na starost dojenčka, ki vstopa v vrtec," je dejala Marjanovič Umekova.

V katerih primerih pa svetuje prekinitev oziroma celo odlog uvajanja otroka v vrtec?

Marjanovič Umekova je dodala, da prekinitev in odlog uvajanja svetuje ob znakih, ki jih je opisala zgoraj. "Priporočljivo je, da se starši čim več pogovarjajo tudi z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, ki bo znala povedati, ali je čustveno odzivanje in vedenje dojenčka ves čas enako ali gre morda za bolj počasno in zato dlje časa trajajoče uvajanje v vrtčevski oddelek. Za dojenčka ni fino, če prehitro, na primer po enem ali dveh tednih, obupajo, hkrati ne vedo točno, kaj se je dogajalo in potem ponovno poskušajo na primer čez en mesec," je razložila.